Bećirović: Ljudje so imeli dovolj!
Slovenija
Revolucionarni ogenj, ki je zagorel konec lanskega leta v Tuniziji, se je v kratkem času razširil na ves arabski svet. Že mesece smo priča vstajam množic na Bližnjem Vzhodu in v Severni Afriki. Kot kaže, plamen sprememb še ne bo hitro ugasnil.
Ker smo želeli slišati, kakšni so vzroki za množične proteste na območju od Atlantskega oceana do Perzijskega zaliva, kakšne so lahko posledice za regijo in ves svet, kako pomembna je pri vsem skupaj vloga velikih sil in kakšen je pravzaprav odnos mednarodne skupnosti do zadnjih dogodkov, smo v studio radia Ognjišče povabili direktorja Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije Zijada Bećirovića.
Kje iskati vzroke protestov?
Bećirović je opozoril, da so za arabski svet značilni avtoritarni režimi, ki imajo močne represivne aparate, sestavljajo jih vojska, policija in tajne službe. "Ta aparat veliko stane. Namesto da bi šel denar v razvoj gospodarstva, družbe, šolstva, zdravstva in drugih pomembnih področij, ga oblasti porabljajo za vzdrževanje in razvijanje represivnega aparata," je poudaril. A ljudje, tudi v arabskih državah, imajo v tem času s sodobnimi komunikacijskimi sredstvi možnost vpogleda v ostale dele sveta in se seznaniti z drugačnimi ureditvami. "Ugotovili so, da želijo živeti v demokraciji," zato so se po njegovem organizirali in zoperstavili dolgoletnim režimom.
Bećirović je spomnil tudi na zgodovinski vidik. Pojasnil je, da je bila večina držav koloniziranih. "Ob procesu dekolonizacije teh držav je prišlo do tega, da so nastopili avtoritarni režimi, tako se za arabske množice ni nič spremenilo. Namesto Britancev ali Francozov so dobili svoje oblasti, ki so še huje obvladovali politični sceno in se obračali proti lastnemu ljudstvu z močnim represivnim aparatom," je dejal in dodal, da so imeli zdaj "ljudje preprosto dovolj".
Bećirović meni, da je strah, da ne gre za arabsko vstajo, ampak za islamsko revolucijo, odveč. Prepričan je, za tem ne stojijo islamski skrajneži, ampak gre za željo, hrepenenje predvsem mladih po demokraciji. "V 21. stoletju verski ekstremizem pri arabski množici ne bo imel velikega vpliva," je bil jasen.
Kako to, da nihče ni ukrepal že prej?
Bećirović pravi, da je za vse potreben čas in da gre za proces dozorevanja. "Mi živimo v demokratični družbi in težko razumemo, kako veliko moč imajo lahko vojska, policija, tajne službe. Da je vohunjenje del vsakdana. Da ljudje končajo v zaporih, če izrečejo besedo proti vladarju, režimu. Da jim to velikokrat tudi podtaknejo," je pojasnil. Ob tem je poudaril vlogo naprednega srednjega razreda, ki je bil do zdaj izključen iz političnega življenja. "Brez srednjega razreda ni stabilnih demokracij, ni civilne družbe, ni napredka. Če ni srednjega razreda, prihaja do polarizacije družbe, do delitve na bogate in revne, in to navadno ne prinese nič dobrega. Prihaja do socialnih konfliktov, celo vojn," je dejal.
Spomnil je tudi na dvoličnost Zahoda, ki je po njegovem "podpiral in še podpira avtoritarne režime", kljub temu, da zdaj pošilja signale podpore protestnikom. Po mnenju Bečirovića so v ozadju gospodarski interesi velikih sil in da je šlo pravzaprav za "sistem med seboj povezanih posod, kot siamski dvojčki". Temu se je težko postaviti po robu, zato so ljudje potrebovali toliko časa, da so se uprli. Bečirovič še pravi, da Zahod pravzaprav "nima posebne politike do tega konca sveta, razen tiste, ki ščiti njihove interese, interese političnih elit Zahoda z vladajočimi dinastijami v tem delu sveta".
Kaj bo prinesla prihodnost?
Po besedah Bećiroviča je težko predvideti, kaj vse se bo še dogajalo, a da gre za pozitivni premik. "Slabše bi težko bilo," je poudaril in ob tem dodal, da bo proces stabilizacije in vzpostavitve demokracije trajal vrsto let. Zahod se mora zavedati, da ne more ustaviti demokratičnih sprememb in da nima pravice izbirati, kdo bo v prihodnje na oblasti v arabskem svetu, pomembna pa bo tudi njegova vloga v prehodnem obdobju pri političnih, ustavnih in socialnih reformah.
