Marija – tolažba vsem, ki trpijo zaradi alkohola

Slovenija | 19.03.2011, 10:17

Smo v postnem času, ko nas Karitas znova vabi, da se pridružimo akciji 40 dni brez alkohola. Na Brezjah je zato preteklo soboto potekalo romanje vseh, ki trpijo zaradi alkohola in drugih odvisnosti. Romanje so naslovili z geslom: Nisi sam.

Sveto mašo daroval ljubljanski nadškof dr. Anton Stres. Po maši so imeli zbrani priložnost za informiranje o društvih alkoholikov in načinih zdravljenja ter ogled filma Šel sem skozi Kalvarijo.

Nadškof Stres je v nagovoru poudaril, da je pri milostni podobi Matere Božje v minulih desetletjih in stoletjih klečalo na tisoče žena ali mož, ki so jo prosili pomoči v težkih razmerah zaradi alkohola v družini, na tisoče otrok, ki so jo prosili, da bi njihovi starši zopet postali spoštovanja vredni očetje in matere, ker so zaradi zasvojenosti z alkoholom izgubljali svoje človeško dostojanstvo in starševsko avtoriteto, brez katere ni možna nobena uspešna vzgoja mladih. „Mati Božja je slišala tudi prošnje zaskrbljenih očetov in mater, ki so prosili za svoje mladoletne otroke, ki so vdajali pijači, videla je solze mnogih, ki so žalovali za svojimi najdražjimi, ki so zaradi alkohola za volanom izgubili svoje najbližje, videla tudi stisko in solze storilcev, ki so s tem za vedno obremenili svojo vest“, je dejal nadškof Stres.

Stanovitnost in vztrajnost

Mnogi zbrani na Brezjah so prav tako prišli tolažbo, pa tudi po obnovljeno zaupanje in pogum, da se s to nesrečo soočijo in naredijo korak naprej. „Prišli smo jo prosit za stanovitnost in vztrajnost, ki nam je ravno v takih preizkušnjah najbolj potrebna“, je dejal nadškof Stres. Po njegovih besedah namreč nobena nesreča ni prevelika za vsemogočnost Božje in naše ljubezni. Pri tem je spregovoril o Jezusu, ki je prišel zdravit bolne in ne zdravih: „Če hočemo, da velja Jezusov prihod tudi za nas, se moramo postaviti in uvrstiti med grešnike, posebno še v tem postnem času. Samo tako bomo lahko deležni odrešenja, ki nam ga prinaša, in velikonočnega veselja, h kateremu nas vabi“.

Kot prvi korak je nadškof Stres omenil nujnost priznanja lastne grešnosti: „Ne glede na to, kako globoko smo v resnici padli in zašli, že samo to dejstvo, da se nam upira, da bi priznali svoje zablode in bolezni in poiskali pomoč pri soljudeh in pri Bogu, kaže na naš napuh in razkriva našo ošabnost in egoizem. … Jezus pa je ravno hotel vzeti nase naše grehe. On edini bi se smel ločiti od grešnikov in jih nagnati od sebe, on edini bi lahko rekel, da nima z njimi nič skupnega in bi se jim smel na daleč izogniti. Toda On, ki nam je postal enak v vsem, razen v grehu, se je postavil na naše mesto, na mesto grešnikov.“

Jezus nad nikomer ne obupa

Če hočemo biti kot On, ga moramo po besedah nadškofa če ga želimo posnematizadoščevati za svoje grehe in za grehe drugih, biti ponižni in nositi svoj in njihov križ. „Toda Jezusova bližina do zavržencev svojega okolja se ne ustavi pri tem“, je poudaril nadškof Stres in nadaljeval: „Jezus je na križu umrl za nas, zato ker ni čez nikogar naredil križa, ker ni nikomur rekel: Iz tebe ne bo nič. Nad nikomur ne obupa, ampak celo tako zavrženemu in osovraženemu človeku, kakor so bili v njegovem okolju cestninarji, reče: »Hodi za menoj«. Jezus po besedah nadškofa Stresa ve, da je vsak človek ustvarjen po Božji podobi, zato se nikoli ne sprijazni z našim propadanjem, ampak verjame v nas. „In tako, kakor On verjame v nas, nas vabi, da bi tudi mi verjeli: da bi verjeli, da lahko z njegovo pomočjo postanemo boljši, da bi verjeli, da lahko postanejo boljši in svobodni od svoje zasvojenosti tudi tisti, katerih odvisnost od alkohola in drugih omam nas še posebno boli“.

Ko pa enkrat doživimo in uresničimo to spreobrnjenje, se po besedah nadškofa Stresa v našem srcu naseli veliko veselje. „Vse je pozabljeno, vse hudo je za nami. Nič več očitkov in pogrevanja starih zamer. Jezusov učenec gleda naprej, v to kar se odpira pred njim in doživlja predvsem veselje in hvaležnost nad novim rojstvom, nad vstajenjem, nad svojim vstajenjem in vstajenjem drugih. To je pristno velikonočno veselje, proti kateremu gremo“, je svoj nagovor na Brezjah sklenil nadškof Stres.