Poslovil se je Jožko Šavli

Slovenija | 16.03.2011, 14:42

V Tolminu se danes poslavljajo od publicista in raziskovalca slovenskega zgodovine Jožka Šavlija, ki je umrl prejšnji petek, 11 marca 2011. Z njim so „venetologi“ izgubili zvestega sodelavca, še pomembnejši je njegov prispevek pri raziskovanju zgodovine Slovencev in njihovih korenin.

Jožko Šavli se je rodil 22. marca leta 1943 v kraju Zatolmin pri Tolminu. V Ljubljani je končal ekonomsko fakulteto, leta 1975 pa je na Dunaju doktoriral iz gospodarskih in socialnih ved. Zatem je bil profesor na slovenski trgovski šoli v Gorici. Že med študijem ga je zmotilo potvarjanje zgodovine za potrebe vladajoče politike. Načrtno je začel odkrivati zamolčala dejstva, ki govorijo v prid Slovencem. V osemdesetih letih se je skupaj z Matejem Borom in Ivanom Tomažičem posvetil raziskovanju zgodovine Venetov in dokazoval, da so naši davni predniki. Odkrival je temelje, na katerih je zrasla Karantanija. S tega področja je napisal več kot deset knjig med katerimi so: Slovenska država Karantanija, Slovenska znamenja, Slovenski svetniki, Zlati cvet, bajeslovje Slovencev, Slovenska državna misel in druge. V svojih razpravah in študijah je pisal o idrijskih čipkah, slovenskih lipicancih, nageljnu, o rajski ptici, črnem panterju, hišnih znamenjih, slovenskih grbih, zlatorogu, slovenskem denarju, svetnikih, vitezih, kranjski čebeli in drugih simbolih slovenstva.

Jožko Šavli je med drugim veliko pisal o „črnem panterju“, najstarejšem Karantanskem grbu. O tem, kako se je srečal z njim, je zapisal:

V času, ko sem v 70. letih opravljal na Dunaju podiplomski študij, sem se zanimal tudi za grboslovje in se seznanil predvsem z grbi slovenskih in avstrijskih dežel, ki so izhajale iz nekdanje Karantanije. Zanimalo me je še zlasti, ali je tudi Karantanija imela svoj grb. Nekje sem prebral, da se je v prvem koroškem grbu nahajal Črni panter. Vprašal sem se, ali bi bil ta grb lahko tudi karantanski? Vendar pa v grboslovnem gradivu za takšno predpostavko nisem našel takrat še nobene opore.

Po končanem dunajskem študiju sem se lahko vprašanju o karantanskem grbu nekoliko bolj posvetil. Pri iskanju gradiva sem naletel na temeljito študijsko delo o tkm. »štajerskem panterju« - Das Landeswappen der Steiermark (Gradec 1900). Napisal ga je Alfred Anthony von Siegenfeld, v svojem času zelo ugleden heraldik. Njegova študija sloni na številnih listinah in pečatih, na katerih se nahaja podoba panterja, večinoma v Avstriji (prvotni Karantaniji), deloma pa tudi na Bavarskem.

Omenjeni grboslovec označi v svojem delu panterjev lik na neki strani »bavarsko – karantanski« panter. Oznako »bavarski« navede na prvem mestu. Očitno zaradi tega, ker se panter nahaja tudi v nekaterih grbih na Bavarskem. Pa tudi zato, ker je bil nemško nacionalno usmerjen, in Karantanije ni hotel navesti na pravem mestu. Vendar pa je priznal tudi panterjev karantanski izvor. Njegova navedba mi je dokončno potrdila domnevo, da ne gre samo za starejši koroški grb, temveč tudi za karantanskega. Na podlagi gradiva v njegovem delu sem napisal krajšo študijo z naslovom Črni panter, najstarejši karantanski grb. Izšla je v Glasu Korotana št. 6 (Dunaj 1981), ki ga je izdajal Ivan Tomažič, rektor študentskega doma Korotan.