Lidija Čop
Davkom res še ni videti konca
Slovenija
Minuli teden se je iztekel rok javne razprave predloga zakona o davku na bilančno vsoto bank in hranilnic. Če bo ta davek uzakonjen, kot predlaga finančno ministrstvo, bo po mnenju poznavalcev najbolj prizadel državno SID banko.
Pravzaprav želijo predlagatelji zakona doseči obdavčitev tistih, ki zmanjšujejo kreditno aktivnost. Namen predloga je torej spodbujanje bank k zagotavljanju večje in strukturno ustreznejše ponudbe posojil finančno zdravim podjetjem. Pri tem naj bi bila davčna osnova za izračun davka enaka bilančni vsoti banke, davčna stopnja pa enoodstotna.
Po pojasnilih ministrstva za finance zakon spada med ukrepe za sanacijo posledic finančne in gospodarske krize, s katerimi namerava prisiliti banke k večjemu obsegu posojil za gospodarstvo. Na ministrstvu še poudarjajo, da prvi cilj obdavčitve bilančne vsote bank ni davčni izkupiček, temveč spodbuda k obilnejšemu kreditiranju gospodarstva, ki opozarja, da že dobri dve leti trajajoči kreditni krč ogroža njegovo likvidnost in na splošno zavira gospodarsko dejavnost.
Zakon, ki naj bi se začel uporabljati že 1. maja letos, bi torej bankam, ki bi povečale obseg in ročnost posojil podjetjem, zagotovil davčne olajšave, tudi v višini celotne davčne obveznosti, obratno pa bi obdavčil tiste, ki zmanjšujejo kreditno aktivnost. Bančniki bančnega združenja, Banke Slovenije in Mednarodnega denarnega sklada pa se na uvedbo novega davka odzivajo odklonilno in z nestrinjanjem. Prepričani so, da predlog obdavčitve gospodarstvu ne bo prinesel tistega, kar obljublja. Davek bi znašal 0,1 odstotka bilančne vsote, banka pa bi ga lahko znižala za 0,2 odstotka vrednosti posojil, danih nefinančnim družbam in samostojnim podjetnikom. To pomeni, da banka, ki ima v gospodarstvu polovico svoje bilančne vsote, davka ne bi plačala.
Po izračunu tednika Finance podati kažejo, da je uvedba davka, ki ga ministrstvo za finance v sodelovanju z vladno razvojno službo pripravlja že več mesecev, nesmiselna oziroma da ne potrjuje ključnega argumenta, po katerem je sprejetje zakona nujno za izboljšanje položaja podjetij in samostojnih podjetnikov, ki potrebujejo finančna sredstva za svoje poslovanje, rast in razvoj.
Izračun namreč pokaže, da bi največ davka plačala prav državna SID banka. Ta kot specializirana banka za spodbujanje izvoza in razvoja večinoma posoja drugim bankam; podjetjem neposredno nameni le dobro četrtino svoje bilančne vsote. Na SID banki ugotavljajo, da bi tako ob upoštevanju trenutnega bilančnega stanja, državi morali plačati kar 2,7 milijona evrov davka, kar je skoraj polovica lanskega čistega dobička. Mogoče pa država prav preko davka želi zgolj nekaj iztržiti od SID banke, saj po zakonu delitev bilančnega dobička te banke ni dovoljena. V primeru, da bi SID banko zaradi svoje posebnosti izločili iz obdavčitve, pa bi država z davkom pobrala zelo malo.
Hkrati ministrstvo za finance predvideva, da bi si banke s povečanim kreditiranjem gospodarstva zmanjšale davčno breme, zaradi česar bi se na koncu v proračun prvo leto steklo 2,5 milijona evrov bančnega davka. Sicer pa je treba omeniti tudi podatek, da je država od dobičkov bank lani skupno iztržila le 7,5 milijona evrov, medtem ko je iztržek v letu 2009 znašal 38,7 milijona, v letu 2008 pa kar 58,6 milijona evrov.
Sicer pa bi po do sedaj znanih podatkih uvedba davka poleg SID banke prizadela še Deželno banko Slovenije in Poštno banko Slovenije, ki bi morali plačati od 100 do 150 tisoč evrov novega davka, ter KD banko, ki bi morala plačati dobrih 16 tisoč evrov. Deželna in Poštna banka imata nadpovprečni delež posojil prebivalcem, kar pomeni, da bi za izognitev davku morali posojila podjetjem in podjetnikom povečati za okoli 30 milijonov evrov. KD Banka pa ima v portfelju veliko finančnih naložb in le tretjino portfelja v posojilih podjetjem. Skoraj zagotovo bi davek morala plačati tudi Nova Ljubljanska banka, katere portfelj za posojila podjetjem in podjetnikom predstavlja ravno polovico. Dejstvo pa je, da ima NLB že brez davka veliko izgubo in vprašanje je, ali bo uvedba davka imela sploh kakšen učinek na kreditno aktivnost banke.
Na združenju bank menijo, da uvedba davka na bilančno vsoto bank ni sorazmerna s ciljem povečanja kreditiranja gospodarstva, ki ga država želi doseči. Za banke bi uvedba davka predstavljala dodaten strošek in torej zniževanje kapitalske ustreznosti, zaradi česar bi morale članice še dodatno skrčiti obseg kreditiranja. Tudi Banka Slovenije se s predlogom ne strinja in podaja odklonilno mnenje
Glede na to, da dosedanji protikrizni ukrepi, ki jih je sprejela vlada, niso povzročili skoraj nikakršnega premika našega gospodarstva v pozitivni smeri, je skoraj brezupno pričakovati, da bi prav uvedba nove dajatve pomenila prvi uspešen premik na bolje.
