Praznik Marijinega oznanjenja nam govori o veličini matere

Komentar tedna | 25.03.2011, 14:50

Prejšnji teden je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu sprejelo eno najpomembnejših odločitev, v kateri se je s precedenčno razsodbo opredelilo do verskih simbolov v javnosti.

Sodišče je tako zavrnilo pritožbo italijanske matere finskega rodu Soile Lautsi in njenih dveh sinov, v kateri so se pritožili, da v šoli v italijanskem kraju Abano Terme, kjer živijo, niso želeli odstraniti katoliških simbolov iz tamkajšnjih učilnic. Trdili so, da pomeni križ kršenje pravice do verske svobode in sekularnih načel, ki bi jih italijanske javne šole morale spoštovati.

Evropsko sodišče za človekove pravice je s svojo odločitvijo razveljavilo svojo predhodno odločitev iz novembra 2009 in v kateri je odločilo, da križi v italijanskih javnih šolah kršijo svobodo do laičnega izobraževanja in bi lahko bili moteči za nekatoliške učence in osebje.

Na takšno odločitev se je leta 2009 poleg italijanske vlade, ki je poudarila, da je "križ v Italiji simbol tradicije", pritožilo več evropskih držav. V svoji dokončni odločitvi pa je sodišče, z glasovanjem 15 proti 2, takšno stališče prejšnji teden preklicalo in razglasilo, da križi v učilnicah ne kršijo človekovih pravic nekatoliških družin in da ni dokazov, da bi verski simboli negativno vplivali na učence.

Najnovejša odločitev sodišča v Strasbourgu tudi priznava, da je treba zagotoviti pravico vsake države, da sama presoja o "vrednosti verskih simbolov v njeni kulturni zgodovini in narodni identiteti".

Po mnenju poznavalcev, bi lahko imela takšna odločitev sodišča vpliv v vseh 47 državah članicah Sveta Evrope, saj bi se lahko državljani, ki bi želeli uporabo verskih simbolov v učilnicah, sklicevali na razsodbo pred njihovimi nacionalnim sodišči. Odločitev pa bi lahko uporabile tudi vlade kot utemeljitev za spremembo njihovih zakonov o verskih simbolih.

Slovenija se v tem sporu o verskih simbolih ni pridružila več kot 20 državam, ki so javno stopile na stran Italije. Znano je, da imamo v Sloveniji, po mnenju nekaterih, preveč radikalno zastavljeno ločitev države in verskih skupnosti. Ta se kaže v nenavadnem stanju, da smo ena redkih držav, ki ne pozna pouka o religijah v javnem šolstvu, se sooča z javnim zgražanjem zaradi blagoslovitve vojaške ladje ter se sooča s problemi, ko mora župnija v svojih prostorih zakriti križ, ko v njih gostuje osnovna šola. V Sloveniji se ob takšnih primerih oglašajo posamezniki, ki trdijo, da je nevtralen prostor izključno tisti, kjer ni verskih simbolov. Za neverujoče naj bi bil to nevtralen, za verujoče pa je lahko prostor, ki je negativno opredeljen do vere in ki duhovnost izriva iz javnega prostora.

Kakor koli že, omenjena razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice je precedenčna, saj poudarja, da verski simboli v javnosti ne predstavljajo kratenja človekovih pravic in vsiljevanja verskih prepričanj. Zato smo slovenski katoličani lahko zelo veseli omenjene odločitve in upamo, da bodo takšni odločitvi sledila javna stališča slovenskih uradnikov in politikov, ki bodo vzpostavljala še bolj odprt in konstruktiven odnos med državo in verskimi skupnostmi.

Da so vera, simboli in vrednote v naši družbi nekaj posebnega, nam govori tudi današnji praznik Marijinega oznanjenja. To je skrivnostnega dogodka, ko je Marija sprejela materinstvo in podarila življenje Božjemu sinu Jezusu Kristusu. V katoliškem svetu in tudi zunaj njega zato danes obhajamo t.i. materinski dan, ko se spominjamo naših mater. Tako tistih, ki so podarile življenje, kot tudi tistih, ki so uresničile predvsem duhovno materinstvo.

Ob tem ni mogoče spregledati razprav v Državnem zboru, ki se še vedno vrtijo okoli predloga družinskega zakonika. Pretekli torek je bilo na seji Odbora za delo, družino in socialne zadeve in invalide slišati različna stališča o vzgojnih metodah, nasilju pa tudi o tem, kako je potrebno vnesti t.i. ničelno toleranco, ko gre za nasilje nad otroki. Omenjena stališča poslank in poslancev so bila večkrat ponovljena, redko kdo pa je opozoril na problem, da želi predlog družinskega zakonika preprečiti nasilje izključno samo nad že rojenimi otroki.

Vlada je v predlogu družinskega zakonika spregledala eno izmed najbolj problematičnih področij, ko se dan za dnem izvaja nasilje nad tistimi otroci, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov ne smejo roditi. Na pobudo, ki je bila dana na seji odbora, da bi družinski zakonik varoval tudi nerojeno življenje, so se nekatere poslanke odzvale z besedami, da je po naši ustavi odločanje o rojstvu svobodno. To je res, nikakor pa ni mogoče v imenu tega člena dopuščati nasilje, pa naj bo to usmerjeno proti že rojenemu otroku ali pa tistemu, ki se na rojstvo šele pripravlja.

Današnji praznik Marijinega oznanjenja, nam torej govori o veličini matere, ki se v socialno neugodnih okoliščinah odloči in sprejme nerojenega otroka. Z brezmejno ljubeznijo in veliko mero poguma, je Marija sprejela nenavadno življenjsko odločitev. Odločitev, ki govori o tem, da je življenje otroka vrednota in da je prihodnost mogoča samo tam, ko se ljudje veselimo vsakega življenja – tudi tistega, ki včasih ni najbolj zaželen oz. načrtovan. Zato na današnji dan prihaja do posebnega izraza veličina vsake matere, ki je s pogumom sprejela in podarila človeško življenje. Prav tako pa prihaja do izraza tudi veličina vseh tistih žena, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov niso postale telesne matere, so pa postale matere v duhovnem pomenu besede. Zato vsaki materi –telesni in duhovni – ob današnjem prazniku iskreno čestitamo.