dr. Ivan Štuhec
Štuhec o razlogih za propad projektov v Cerkvi na Slovenskem
Cerkev na Slovenskem Marta Jerebič
Prof. dr. Ivan Štuhec je včeraj v duhovnem središču sv. Jožefa predaval na temo "Cerkev na zgodovinski prelomnici". Srečanje je pripravilo Združenje krščanskih poslovnežev Slovenije v sodelovanju z Društvom Slovenskih katoliških izobražencev.
Dr. Štuhec je povedal, da smo v zadnjih letih na socialnem in dobrodelnem področju v Cerkvi na Slovenskem naredili pomemben razvoj. Če pa pogledamo medijsko, politično, in gospodarsko področje, beležimo bolj ali manj same neuspehe. In kje so razlogi za to? „Po mojem je eden od glavnih razlogov soliranje individualistične akcije, ki niso imele ne predhodnega širše zdiskutiranega zalednja še manj pa so bile jasno in glasno, urbi et orbi požegnane od vrha katoliške Cerkve. Potem odsotnost strokovnega pristopa in nadzora.“ To je bilo najbolj očitno pri finančnem polomu mariborske nadškofije.
„Kar zadeva nadzor, se mi zdi, da je v naši mariborski zgodbi, najbolj očitno, da nadzora ni bilo. Če pa je bil, pa je bil tako med seboj vezan, da so se eni in isti sebe nadzirali, kar pomeni, da to ni noben nadzor.“
K propadu projektov so prispevale tudi sistemske okoliščine, npr. totalitarna dediščina, pomanjkanje notranjega dialoga v Cerkvi, laičnih vrstah in demokrščanskimi politiki, neodločenost in nemoč Cerkvene hierarhije. „Škofje so seveda za to, da vzdržujejo edinost, pa tudi zato, da odločajo in tudi kaj presekajo in za kakšno stvar rečejo: Ne tega pa se ne bomo šli.“
Svoj delež so po besedah dr. Štuheca prispevale tudi kadrovske odločitve Vatikana: „Lahko rečemo, da je 5 škofov botrovalo zadnjih 10 let situaciji v Mariboru, pa nobenega ne moremo do kraja poklicati na odgovornost, ker res nobeden ni do kraja odgovoren.“
Štuhec je omenil še nekaj drugih zadev, ki so negativno vplivale na ugled Cerkve na Slovenskem, med drugim odsotnost strategij in prioritet, izbira neprimernih sredstev za evangelizacijo, odsotnost strateškega dogovora glede denacionalizacije, spolni škandali v tujini in doma in nazadnje mariborski polom.
In kje iskati rešitev za prenovo Cerkve? Štuhec meni, da bi morali zgled iskati pri sv. Benediktu, Frančišku Asiškem in „mislim, da je potrebno zelo jasno vzpostaviti vstopno mesto za evangelizacijo preko karitativno socialne dimenzije Cerkve.“ Prav tako pa razvijati tudi različne službe v Cerkvi, ne samo diakonsko. „predvsem pa seveda, da tiste službe v Cerkvi, ki so povezane z gospodarstvom preidejo v roke tistih, ki niso duhovniki.“
Dr. Štuhec je med drugim komentiral tudi intervju ljubljanskega nadškofa Antona Stresa za Družino, ko je dejal, da bo treba v Cerkvi odslej bistveno več delati na prostovoljni bazi. Dr. Štuhec ob tem poudarja, da je tudi področje prostovoljstva in Karitas potrebno organizirati: “Potrebno je organiziranost odkriti na nov način, vzpostaviti hierarhijo odgovornosti. Dejstvo je, da so škofje dostikrat pri svojih ukrepih dostikrat nemočni – tako v primeru pedofilskih pojavov, kot v primeru sedaj gospodarskega škandala – nimajo pravega instrumenta v rokah, s katerim bi sploh lahko komurkoli povzročili kakršnokoli bolj občutljivo sankcijo. To pomeni, da je tudi Cerkev pri vrhu in na lokalni ravni na področju organiziranosti in pravnih sankcij nepripravljena stopila v čas, ki ga živimo. To zahteva nov razmislek tudi v kontekstu Zakonika cerkvenega prava, ki bo moral v bodoče predvideti sankcije tudi za tiste stvari, za katere se je nekoč mislilo, pa še ne tako dolgo nazaj, da se v Cerkvi sploh ne morejo zgoditi. Sedaj pa vemo, da se lahko vse zgodi.“
