Lidija Čop
Oh, ti davki!
V zadnjem času smo večkrat zasledili razprave o davčni amnestiji. Za kaj pravzaprav gre?
Če razmišljamo o davčni amnestiji, mislimo predvsem na poseg v davčno pravičnost. Pri njenem sprejemanju je na preizkušnji demokratičnost družbe, in sicer vprašanje, ali naj o njej odločajo politiki v parlamentu ali davčni zavezanci na referendumu. Po mnenju davčnih strokovnjakov jo je smiselno uvesti ob davčni reformi, da preprečimo negativne odzive davčnih zavezancev na obstoječo obdavčitev z begom v tujino. V javnosti jo je smiselno zagovarjati samo, če se izvede enkrat v generaciji, pred tem pa je treba skrbno preučiti njene fiskalne, gospodarske, socialne in etične razsežnosti.
Država skuša doseči davčno poštenost davčnih zavezancev na različne načine. Eden od njih je tudi amnestija preteklih zamolčanih davčnih obveznosti in najava strožjega davčnega nadzora. V tem primeru je davčna amnestija le darilo tistim, ki izpolnjujejo z zakonom o amnestiji zahtevane predpostavke in amnestijo sprejmejo. Država pravzaprav želi z davčno amnestijo izterjati vsaj del davkov tudi od davčni neplačnikov. Govorimo o davčnem popustu zaradi uspešnega davčnega utajevanja v preteklosti. Pri tem predpostavlja, da bodo davčni dolžniki prostovoljno razkrili neprijavljene davčne obveznosti le, če bodo plačali manj davka, kot bi ga ob samoovadbi in zagotovilu, da ne bodo kaznovani. Torej imajo od amnestije koristi le tisti, ki so v preteklosti davke utajili.
Tako ravnanje pa je lahko etično sporno, saj država naloži zavezancu plačilo le dela v preteklosti premalo plačanega davka in zamudnih obresti, davčnega utajevalca pa oprosti plačila kazni za storjeno kaznivo dejanje davčne utaje. Hkrati se pojavi tudi vprašanje pravičnosti, če se davčnemu zavezancu oprosti plačilo davkov in zamudnih obresti za nazaj, če vemo, da davčni organ to obveznost v celoti naloži davčnemu zavezancu pri inšpekciji oz. samoovadbi.
Veliko hujša od dilem o upravičenosti in pravičnosti amnestij ter njenih posledicah pa je po mnenju poznavalcev nezmožnost države, da konča številne davčne postopke, še zlasti, če bodo davčni zavezanci ugotovili, da bo veliko kršitev zastaralo. Sicer pa različne raziskave kažejo in potrjujejo, da državljani zavračajo amnestije, saj ne želijo nagraditi neplačnikov davkov. Zato je pred uvedbo davčne amnestije ključno, kako jo sprejemajo davčni zavezanci. Ker večina davčnih zavezancev prostovoljno redno plačuje davke, razume ponujeno davčno amnestijo kot kršitev pravičnosti. Raziskave kažejo tudi, da se po amnestiji stopnja nagnjenosti k izvrševanju davčnih obveznosti znižuje. Z amnestijo vlada izgublja verodostojnost, saj je na videz izogibanje davkom oprostljivo in davčne zavezance spodbuja, da pričakujejo naslednjo davčno amnestijo.
Fiskalna učinka davčne amnestije sta dva: kratkoročni in dolgoročni. Kratkoročni je enkratni fiskalni prihodek od dodatno pobranih davkov med davčno amnestijo. Uspešnost je odvisna od števila davčnih zavezancev, ki se odzovejo na davčno amnestijo in od obsega razkritih utajenih davkov. Drugi in pomembnejši je dolgoročni učinek. Z davčno amnestijo se povečata število davčnih zavezancev in vrednost premoženja oz. dohodka, od katerega bodo v prihodnje obračunavali davke. Z davčnimi amnestijami države izboljšajo register davčnih zavezancev in davčnih osnov.
Davčna amnestija pa ima tudi pomanjkljivosti. Z njeno uzakonitvijo pošteni davčni zavezanci spoznajo, da je izogibanje davkom prisotno, in ugotovijo priložnosti zanj. Pošteni davčni zavezanci dojemajo davčno amnestijo kot nepošteno dejanje in so zato manj motivirani za pošteno plačevanje davkov v prihodnosti. Menijo, da je tako izogibanje oprostljivo, kar poveča občutek, da so v preteklosti plačali več, kot je bilo potrebno. Po amnestiji pričakujejo tudi pošteni davčni zavezanci ponovne davčne amnestije, kar zmanjšuje njihovo pripravljenost, da še naprej vestno plačujejo davke.
Cilj davčne amnestije, kot jo poznajo v tujini, ni nagrajevanje davčnih utajevalcev, temveč dodaten denar v proračunski blagajni in omogočanje manjšim kršiteljem, da začnejo poslovati v skladu z zakonodajo. Po mnenju poznavalcev sicer v Sloveniji še nismo dovolj zreli, da bi to sprejeli kot pozitivno stvar. Največje vprašanje pa je, ali je slovenska javnost sploh pripravljena na davčno amnestijo.
Pri nas so nasprotniki davčne amnestije za zdaj lahko pomirjeni. Pred enim tednom je namreč za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva razvojni minister Mitja Gaspari napovedal 31 ukrepov na petih področjih, med katerimi pa ni davčne amnestije.
