Vse dražji tudi denar

| 07.02.2011, 16:00

Inflacijska gibanja so že nekaj časa pereč problem, ki sedaj tudi oblikovalce evropske monetarne politike sili k pomislekom o zviševanju ključne obrestne mere EURIBOR.

Pred enim tednom je Eurostat v prvi objavi poročal, da so cene življenjskih potrebščin na evrskem območju na medletni ravni zrasle že za 2,4 odstotka, kar je največ po oktobru 2008 in 0,4 odsotne točke nad inflacijo, ki je po mnenju Evropske centralne banke še sprejemljiva. Sicer pa na tej banki zatrjujejo, da bodo naredili vse potrebno, da inflacijo obdržijo pod nadzorom. Glavna naloga Evropske centralne banke je vzdrževati kupno moč in s tem stabilnost cen na evrskem območju.

Po mnenju nekaterih analitikov bodo zaradi pričakovanega dviga ključne obrestne mere za evro rasle predvsem kratkoročne obrestne mere. V prid rasti medbančnih obrestnih mer po njihovem mnenju govori tudi šibka likvidnost. Po drugi strani pa nekateri analitiki upajo, da Evropska centralna banka na obrestne mere le ne bo odgovorila tako kmalu. Leta 2004 in 2005 je namreč inflacija tudi presegala dva odstotka, a se je Evropska centralna banka za dvig odločila šele 19 mesecev pozneje.

Seveda pa trenutni inflacijski pritiski na evrskem območju krepijo vrednost evra v primerjavi z dolarjem. Evropska valuta se je povzpela na najvišjo raven v zadnjih desetih tednih. Podobno kot EURIBOR naj bi bil to odsev rastoče inflacije. Evro je v primerjavi z dolarjem januarja letos po nekajdnevnem padcu v začetku leta na podlagi špekulacij, da se bo Evropska centralna banka odločila za dvig ključne obrestne mere pred ameriško centralno banko, pridobil tri odstotke.

Kako so se odzvali finančni trgi?

Odločitev Evropske centralne banke, da v boju z inflacijo namerava uporabiti vsa potrebna sredstva, so finančni trgi razumeli, da se bo dvig obrestnih mer zgodil prej, kot je bilo pričakovati do zdaj. To je tudi razlog za šestodstotni dvig evra v primerjavi z dolarjem. Skladno s tem pa se viša tudi referenčna obrestna mera EURIBOR, ki je temelj za posojila slovenskih podjetij.

Težave inflacije bodo v obliki močnejšega evra čutili predvsem izvozniki z evrskega območja. Rast evra pa je slabo znamenje tudi za slovenska podjetja, ki izvažajo na evropske trge. Slovenski nepomembnejši trgovski partner Nemčija je namreč tlakoval svoje gospodarsko okrevanje prav na izvozu, pri čemer pa je šibak evro ob proračunskih težavah nekaterih držav prišel še kako prav. Tokratna rast evra pa izvoz otežuje in posledično vpliva na manjšo konkurenčnost.

Še bolj boleče pa bodo verjetno posledice inflacije v obliki zvišanja obrestnih mer. To je zadnje, kar si slovenska podjetja v tem trenutku želijo. Preveč se jih je znašlo v težavah že v časih najnižjih medbančnih obrestnih mer na kapitalskih trgih v zadnjem obdobju. Slovenske banke so in bodo verjetno tudi v prihodnje zaradi številnih odobrenih slabih posojil na medbančnih trgih dražje prihajale do sredstev. To se že kaže v večjih pribitkih za posojila, kot so jih bila podjetja vajena pred krizo. Tako lahko le upamo, da dvigi obrestnih mer na mednarodnih trgih ne bodo previsoki, saj bi to lahko še dodatno pripomoglo k povečanju števila insolventnih podjetij, posledično zvišalo brezposelnost in oteževalo slovenski izhod iz krize.

Obdobja poceni kapitala kmalu konec?

Kot kaže, se dolgo obdobje poceni kapitala bliža koncu. Razlog za to svetovni analitiki vidijo v hitrem razvoju Azije, Latinske Amerike in Afrike. Z razvojem pa raste tudi povpraševanje po kapitalu. Rast investicij napovedujejo vse do leta 2030. Prav veliko možnosti za varčevanje ne vidijo, zato predvidevajo podražitev zadolževanja. Posojilojemalci morajo torej biti ne le kratkoročno, ko na trgih divja inflacija, ampak tudi dolgoročno pripravljeni na višje obrestne mere. Kljub vsemu, pa bodo za dobre plačnike sredstva še naprej na razpolago, se bodo pa podjetniki morali bolj kot prej zavedati, da bo sedaj veliko več odvisno od donosnosti njihovih projektov.

Kratkoročne obrestne mere bodo po napovedih še naprej naraščale. Kakšne ravni lahko pričakujemo do konca leta, je menda odvisno predvsem od hitrosti okrevanja Nemčije, pa tudi drugih evropskih držav in seveda inflacijskih pritiskov. Trg zdaj pričakuje, da bo trimesečni EURIBOR konec leta okrog dva odstotka, v prihodnjih treh do petih letih pa bi prav lahko dosegel ravni izpred treh let, čeprav je v tako hitro okrevanje gospodarstva težko verjeti. Sicer pa nekateri analitiki vidijo glavno težavo v tem, da imamo v Evropi dva svetova – Nemčijo na eni strani in preostale države na drugi – medtem ko je denarna politika enotna za celotno evropsko monetarno unijo.

In kako bo z EURIBOR dolgoročno? Analitiki si ne upajo podati točnih napovedi, saj je veliko odvisno od gibanja inflacije in gospodarskih razmer na evroobmočju. Jasno pa je, da je in bo tudi denar vse držaja dobrina.