Andrej ŠinkoAndrej Šinko

Veselje ob priznanju za p. Cirila

| 28.01.2011, 07:42 Matjaž Merljak

Rojaki v Avstraliji s strahom gledajo posledice naravnih katastrof - v Queenslandu in zdaj še v Victoriji. Ob nedavnem državnem prazniku Australia day pa so bili prijetno presenečeni in veseli, saj je državno odlikovanje OAM prejel p. Ciril Božič, ki deluje v verskem središču Kew v Melbournu.

Komaj smo si izmenjali voščila za prihajajoče novo leto, je že prvi mesec pri kraju. Voščili smo si vsega dobrega, trdnega zdravja in miru preko morja in v krajih, kjer živimo. Komaj smo te besede izrekli, že smo prav v Avstraliji doživljali vremenske nevšečnosti. Prav na silvestrski večer je temperatura poskočila na 42 stopinj. Smo mislili, da nas bo kar vzelo. Kmalu zatem je pričelo deževati. Vsi veseli, da nam letos ne bo treba skrbeti in trepetati glede suše in ognja. Še pomislili nismo, kaj vse se skriva in pripravljala v tistih temnih in težkih oblakih po deželi v Viktoriji in še huje severneje od nas v Queenslandu. Kdor je sledil in gledal na TV ekranih grozo naraslih rek in škodo, ki so prizadejale mestu Towoomba v Queenslandu, ki leži 700 m nad morjem, pa vse do samega mesta Brisbane, je verjetno osupel. V 100 letih ne pomnijo takega razdejanja. Zabeležili so ga z besedo - notranji tsunami. Stena sedmih metrov višine vode se je odtrgala in poplavila vse, kar je dosegla. Odnašala avtomobile, drevesa, hiše, poslopja, celo betonski most in najbolj žalostno med vsem tem tudi življenja. Do sedaj so našli 22 žrtev te poplave, pogrešanih še 12 oseb.

Škoda, ki so jo ocenili do sedaj in še vedno narašča, je več kot dva biljona dolarjev samo v Queenslandu.

Vse te odvečne padavine, ki so se spustile v območju Towoombe-Queensland, že tretji teden uničujejo rodovitno zemljo z vsemi letnimi pridelki tudi v Viktoriji. Severno od Melbourna-podeželje doživlja 200 letno poplavljanje, z razliko, da voda ne dere, ampak narašča v višini od 2-3 in do 5 metrov. Torej na širino 40 km in 90 km daleč vse pod to vodo. Reke, ki prihajajo iz tamkajšnjih krajev, nimajo več struge, marveč so se razlile v eno samo jezero ali kot pravijo morje. Farmer že pete generacije je s težavo opisal življenje na deželi. Že nekaj deset let smo se borili s sušo, zatem nenehno skrbjo ognja, letošnja letina je še do nedavnega izgledala ena od najboljših in danes - popolna katastrofa. Spoštljivo, starejši ljudje po farmah kljub vsemu še ne obupujejo, kaj šele mlajši, obratno - življenje teče dalje - moramo stopiti skupaj in rešiti, kar se rešiti še da in pomagati drug drugemu, je zagotovil farmer, da nadaljujemo našo tradicijo in življenje na deželi, ki je za vse obiskovalce in turiste slika – Avstralija – ljubezen in trdna volja do rodovitne rdeče zemlje več, kot vse ostalo! Poplave so do sedaj terjale samo eno mlado življenje -sedemletni deček je padel v deročo vodo in so ga našli šele po nekaj urah. Pomoč že prihaja od vse povsod tudi denar na, največ pa kot vedno -pridne roke- noč in dan-dan za dnem!

Priznanje p. Cirilu Božiču
Priznanje p. Cirilu Božiču © Stičišče avstralskih Slovencev

Avstralija Day. Je praznik, ki ga vsako leto – letos že 223 let zapored praznujemo od kar je 21. januarja leta 1788 prvič stopil na avstralska tla – angleški Governer Arthur Phillis v Sydney Cove in istega leta 26. januarja zaznamoval prvo kolonijo v Avstraliji po imenu Sydney. Kaj nam pomeni - dom od doma - Avstralija - Slovenija!

Mir, blagostanje, raznolikost v deželi sto in več narodnosti, sto in več govorečih jezikovnih skupin, biti sosed sosedu različnih ver in kultur. To je biti Avstralec, prežet z vso to kulturo in poleg vsega biti tudi po srcu Slovenec vse tja do groba in za nami naši potomci.

Ponosna sem, da sem lahko oboje, da se poklonim in zapojem avstralsko himno in prav tako čez teden dni kasneje s spoštovanjem in veseljem slovensko himno v času smrti našega največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna.

Avstralski praznik je vedno povezan tako s športom, tenis - Australia Open – kriket-obiska bližnjih parkov, ali nekje blizu morja, saj je tradicija zakoreninjena –morje, sonce, oddih!!!

26. januarj se prične z zajtrkom v mestnem parku. Na tisoče ljudi se zbere na povorki skozi mesto, katera se zaključi v parku ob reki Yarri, odprta so tudi vrata ogleda –Government House, vse popoldne se odvija glasba, rajanje in zabava po vsem mestu- in predmestjih.

Pomembnost Avstralia Day je dan podelitev priznanj ljudem za različna življenjska dela. Letos je bilo podeljenih po vsej Avstraliji več kot 400 priznanj - doktorjem, političnim osebam, policiji, športnikom in drugim. Slovenska skupnost v Viktoriji je predlagala patra Cirila Božiča. Predlagan je bil v priznanje in zahvalo za njegovo nesebično delo med Slovenci v multikulturni skupnosti Avstralije. OAM je državno priznanje, katere izdajajo v Avstraliji dvakrat na leto: na kraljičin dan in Dan Avstralije 26. januarja. Edini, ki je bil letos v Viktoriji priznan z odlikovanjem z medaljo - OAM je naš nad vse dobro poznan pater Ciril Božič.

V časopisu Heraldsun 26. jan. 2011 je bilo zapisano: BOŽIČ, REVEREND FATHER CIRIL ALOJZ, KEW, VICTORIA-Slovenian community.

Vsa slovenska skupnost je zelo ponosna na patra Cirila Božiča, istočasno čestitamo patru še na mnogo let - biti zdrav in vesel med nami pri misijonu sv. Cirila in Metoda v Kew- Melbourne. Čestitke!

Papež na srečanju z mladimi v Benetkah (photo: Vatican Media) Papež na srečanju z mladimi v Benetkah (photo: Vatican Media)

Papež v Benetkah

Papež Frančišek se je dopoldne mudil v Benetkah. V mestu na vodi se je mudil približno 5 ur, v tem času pa obiskal ženski zapor, nagovoril umetnike na beneškem bienalu in se srečal z mladimi, ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: ) Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: )

Živela sem z romantičnim narcisom

Vse, kar si je Petra Strelec želela, je bila ljubezen, spoštovanje, nežnost in varnost. Vse tisto torej, kar ji je manjkalo v zgodnjem otroštvu, je iskala v moškem. Tega ni našla. V času ...