O zamejskem kmetijstvu
| 21.01.2011, 01:32 Matjaž Merljak
Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na seji v četrtek, 20. januarja 2010, govorila o stanju kmetijstva in slovenskih kmetov v zamejstvu ter o njihovem sodelovanju s Slovenijo. Pogovarjali smo se s predsednikom komisije, poslancem Mirom Petkom, SDS.
Dejal je, da so odprli vrsto problemov. Med sogovorniki so slišali o različnih problemih s tega področja. V Furlaniji-Julijski krajini so težave z Naturo 2000. Zanimivo namreč je, da je v celotni deželi sedem odstotkov zemljišč vključenih v ta projekt, na območju, kjer strnjeno živijo Slovenci, pa je tega osemdeset odstotkov.
Na avstrijskem Koroškem pa je problem staranje kmečkega prebivalstva. V kategoriji od 30-40 let je 24 odstotkov slovenskih kmetov, od 45-60 let jih je 38 odstotkov, starejših od 60 let pa je 37 odstotkov. Kmečka populacija se po Petkovih besedah stara.
Na seji so sprejeli šest sklepov, ki jih bodo posredovali vladi Republike Slovenije. Med drugim so izrazili podporo dejavnostim za vnovično vzpostavitev zakona o agrarnih skupnostih ter ureditvi njihovega premoženja in pravic. Vladi tudi predlaga, da se pri vseh stikih z italijanskimi oblastmi – na vseh ravneh – prizadeva, da se ohranjal razvoj slovenskega kmetijstva v Furlaniji-Julijski krajini.
Petek še meni, da naša država dobro sodeluje s sosedi na področju kmetijstva in da imamo korist oboji. „V Sloveniji se veliko lahko naučimo od kmetov v zamejstvu, saj so živeli v precej drugačnih razmerah in drugačni ureditvi kot slovenski kmetje po drugi svetovni vojni, ki so doživljali različne pritiske v času komunizma,“ je še dejal poslanec Petek.
Ta izmenjava izkušenj že poteka. Minister za kmetijstvo Židan je že obiskal kmete v Porabju in Furlaniji-Julijski krajini, odpravlja se tudi na avstrijsko Koroško.
Miro Petek še meni, da je treba paziti na vidne pasti staranja kmečkega prebivalstva, namreč, da slovenske kmetije po smrti slovenskih kmetov ne bi prišle v tuje roke, da bi na tradicionalno slovenski zemlji ostal slovenski človek in bi se tam ohranjala slovenska beseda. „Slovenska zemlja in slovenski jezik sta tesno povezana,“ je zaključil Miro Petek.
