90 let Fanike Šarič

| 18.01.2011, 08:13 Matjaž Merljak

Zanimive so življenjske zgodbe rojakov po svetu. Mnogi so po pretresljivi izkušnji rešitev našli v tujini. Ena takih je tudi Fanika Šarič, ki živi v Wigmoru v Kentu v Angliji ter je praznovala 90-letnico življenja. 23-letno so Nemci zaprli v Trbovljah, nato so jo poslali v Maribor in na Dunaj. Od tam pa v Luebeck in Magdenburg. Od tam so taboriščniki pobegnili v Berlin pred vrata angleške komade. To je zanjo pomenilo rešitev.

Fanika je bila rojena 13. decembra 1920 na Kraju, Sv. Urh št. 15, Zagorje ob Savi (v župniji sv. Petra in Pavla - Zagorje ob Savi). Je prvi otrok pokojnih staršev Franca in Antonije Drnovšek (Šajevičevih). V družini je bilo rojenih šest otrok: Fanika, Antonija (Tončka), Jože, Ivan, Silva in Tomo. Od šestih Drnovškovih bratov in sester so živi še štirje.

Družina Franca in Antonije Drnovšek je živela od svoje kmetije in od plače očeta Franca, ki je po rudarski šoli v Velenju in Celju postal rudarski inženir zaposlen v rudniku Trbovlje. Mama je bila gospodinja in je vodila kar precej veliko kmetijo, ki je vedno imela hlapca in deklo.

Fanika je v 4. letu starosti že šla v rudniški vrtec Trbovlje Vode I. Pri 6-tih letih starosti pa je že bila v 1. razredu osnovne šole Trbovlje Vode I. V 2. razred in potem vse do 8. razreda je hodila v osnovno šolo v Zagorju ob Savi. Po končani osnovni šoli je opravila nekaj gospodinjskih tečajev v Zagorju in v Ljubljani v »Lichtenturmu« leta 1940/41.

Aprila 1941 se je začela na tem področju sveta, 2. svetovna vojna. Prav na veliki četrtek so vkorakale prve nemške čete v Zagorje in Trbovlje. Leta 1943 so Nemci odpeljali komaj 23-letno Faniko in njeno nekoliko mlajšo sestro Tončko, skupaj s kakimi 150 Zagorjani in jih namestili v trboveljskih zaporih – imenovani »Figabirt«. Čez kaka dva tedna so vse premestili v Stari pisker v Celju. Tu so vsi skupaj ostali kakšne štiri mesece. Nemci so se v zaporu posluževali treh vrst plakatov: rdečega, ki je pomenil smrt, roza barve je pomenil »na čakanju« in belega, ki je pomenil odhod na prisilno delo v Nemčijo. Fanika in njena sestra Tončka sta se pojavili na roza plakatu (v čakanju). Praktično sta bili na nekakšnem rezervnem spisku za talce.

Zgodilo pa se je, da so Tončko izpustili, ker je zbolela za »revmatično vročino«. Fanika pa je bila premeščena v zapore v Maribor, kjer je preživela božič 1943 in bila tam vse do pustnega torka 1944. Od tu so bile štiri ženske (ena v starosti 60 let, druga okrog 40 let in sojetnica Ela ter Fanika pri 23 letih) poslane v zapore na Dunaju. Tam so bile zaprte približno deset dni z ženskami različnih narodnosti.

Z Dunaja so odšle v internacijo v Nemčijo (Ravensbrueck), kje je Fanika ostala do konca vojne, ko so jetnice premestili v Luebeck, ki pa so ga osvobodili Američani. Tu se je Fanika znašla med sovjetskimi »osvoboditelji« in v kraju Magdenburg v sovjetskem prisilnem taborišču. Neke noči pa je kar 150 taboriščnikov iz tega sovjetskega taborišča pobegnilo v Berlin, kjer so se čisto slučajno in na njihovo veliko srečo znašli pred vrati angleške komande v Berlinu.

Ta beg iz Magdenburga v Berlin je v resnici organiziral Vidoje Šarić (kasneje Fanikin dobri mož!) s svojim kolegi, črnogorskimi vojnimi ujetniki. Vstopil je v britansko armado (British Army) s pogodbo za tri leta. Fanika se je z njim poročila leta 1947 v Hannovru (v Nemčiji). Julija leta 1948 sta prispela v Anglijo.

Najprej sta bila nastanjena v pokrajini Suffolk, kjer sta bila v službi na »farmi« Sir and Lady McCracken – Dunstead Farm. V tej službi sta ostala vse leto. Leta 1949 pa sta se naselila v predmestju Huddersfielda. Vidoje se je zaposlil v tekstilni tovarni. Bil je tudi prevajalec (»tolmač«), saj je govoril kar nekaj tujih jezikov. Poleg drugih nemško in italijansko.

Po treh letih sta se Fanika in Vidoje preselila v mesto Halifax, kjer sta si kupila hišo in si ustanovila svoj dom. Hčerka Vida se jima je rodila leta 1951. Tam se je šolala, na univerzi v Leedsu je diplomirala – postala je doktorica medicine.

Vidoje je odšel v večnost 1983 v starosti 80-tih let. Po smrti dobrega moža in očeta se je Fanika preselila k svoji hčerki dr. Vidi in njeni družini v Wigmore v Kentu (južna Anglija). Tukaj srečno živi že od leta 1993 v krogu svoje ljubeče družine: hčerke Vide z možem Lokom in vnukinjama Rado in Miro. Vsi štirje člani družine Shaunak so zdravniki in imajo v Kentu svojo lastno ordinacijo.

Naši dobri Faniki kliče slovenski župnik in slovenska katoliška misija v Londonu še na mnoga zdrava in srečna leta v krogu svojih dragih - pa polno Božjega blagoslova in varstva Božje ter naše skupne Matere Marije.