Od petka do petka: 7. - 14. januar 2011

| 16.01.2011, 16:59 Matjaž Merljak

Vsako nedeljo ob 17h lahko prisluhnete oddaji Slovencem po svetu in domovini in v njej tedenskemu pregledu domačih dogodkov 'Od petka do petka'. Tokratnega je pripravil Tone Gorjup. Dotaknil se je dveh novih blaženih za novomeško škofijo, 200 letnice frančiškanskega samostana na Kostanjevici, poslavljanja apostolskega nuncija, nove ministrice in predloga za razrešitev ministra, pri kulturnih dogodkih ni obšel 100. obletnice smrti Edvarda Rusjana in zaključil s športom.

Cerkveno dogajanje

Benedikt XVI. je 14. januarja podpisal odlok o priznanju čudeža na priprošnjo božjega služabnika papeža Janeza Pavla II. S tem je postopek za njegovo beatifikacijo končan. Tiskovni urad Svetega je ob tem sporočil, da bo Janez Pavel II. za blaženega razglašen 1. maja letos, na belo nedeljo oziroma nedeljo Božjega usmiljenja. Benedikt XVI. je ob tej priložnosti podpisal tudi dokument o priznanju mučeništva petim redovnicam, ki so bile mučene in ubite decembra 1941 v Goraždu na obrežju reke Drine, zato jih imenujemo tudi Drinske mučenke. Med njimi sta bili Slovenki Antonija Fabjan iz Malega Lipja pri Žužemberku in Krizina Bojánc iz Šmarjete. Tako bo novomeška škofija in z njo Cerkev na Slovenskem za Lojzetom Grozdetom letos dobila še dve blaženi.

Apostolski nuncij v Republiki Sloveniji nadškof Santos Abril y Castelló, ki je bil na to mesto imenovan aprila 2003, bo verjetno še ta mesec odšel na novo službeno mesto. Pred koncem zadnjega leta se je že poslovil od nekaterih škofij, v nedeljo Jezusovega krsta pa se je poslovil še od ljubljanske nadškofije.

Frančiškani na Kostanjevici nad Novo Gorico praznujejo letos 200-letnico bivanja na tem kraju. Tja so prišli na praznik sv. Treh kraljev leta 1811 iz samostana sv. Antona v Gorici. Jubilejno praznovanje so zaznamovali trije dnevi: spominski dan, Škrabčev in zahvalni dan. Samo obletnico so obeležili s procesijo iz samostana Sv. Antona na kostanjeviški hrib, kjer so imeli sveto mašo, ki jo je daroval goriški nadškof Dino de Antoni. Sobotno praznovanje so posvetili jezikoslovcu p. Stanislavu Škrabcu, ki je pustil najmočnejše sledi na tem kraju. Na Erjavčevi ulici v Novi Gorici so odkrili in blagoslovili njegov kip, zatem je provincial frančiškanov p. Stane Zore daroval mašo v njegov spomin. Praznovanje so sklenili z zahvalnim bogoslužjem na nedeljo Jezusovega krsta, ko je maševal koprski škof Metod Pirih. V pridigi je opozoril na pomembno poslanstvo frančiškanov v dvestoletni zgodovini in se jim zahvalil za njihovo delo. Predstojnik samostana p. David Šrumpf je je več povedal  o sklepni slovesnosti povedal in o celotnem praznovanju.

Frančiškani na Kostanjevici danes vodijo župnijo, skrbijo za Škrabčevo knjižnico in grobnico francoskih kraljev; pri njih pa od leta 1994 domuje tudi skupnost Srečanje.

Politika in gospodarstvo

Slovenija je 11. januarja dobila novo ministrico za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Dušo Trobec Bučan. V državnem zboru jo je podprlo 39 poslancev, 30 jih je bilo proti, deset pa se jih je vzdržalo. Med prvimi nalogami je napovedala nadaljevanje dela, ki sta ga s prejšnjim ministrom že začela na različnih področjih, od črpanja evropskih sredstev, regionalnega razvoja do čezmejnega sodelovanja. Njen predhodnik Henrik Gjerkeš, ki je odstopil s položaja, ker so ga po prednovoletni zabavi ustavili policisti in ga zaradi vinjenosti odpeljali na streznitev, ji je že predal posle.

Računsko sodišče je v začetku minulega tedna predsedniku vlade Borutu Pahorju predlagalo razrešitev ministra za finance Franca Križaniča. Razlog je med drugim povezan s Splošno plovbo iz Portoroža in prenosom deležev v tej družbi. Minister pri tem ni ravnal kot dober gospodar. Pred letom dni je Računsko sodišče zaradi podobnega vzroka predlagalo zamenjavo ministra za okolje in prostor Karla Erjavca, ki je moral zapustiti položaj. Finančni minister Franc Križanič zaenkrat ne namerava odstopiti. Časnik Finance je medtem naštel še druge grehe ministra. Med drugim se je od začetka njegovega mandata do danes javni dolg povečal z dobrih 19 na skoraj 38 odstotkov bruto domačega proizvoda oziroma s 7,2 na 13,4 milijarde evrov. Ob nastopu službe je obljubljal podvojitev minimalne plače. Bolj kot za trdnost javnih financ naj bi skrbel za razne lobije ... Pred koncem tedna so Finance pisale, da naj bi skupni državni dolg znašal kar 22 milijard evrov, saj uradni podatki finančnega ministrstva ne kažejo realne slike.

V torek je minilo 22 let od ustanovitve Slovenske demokratične zveze - prve predhodnice Slovenske demokratske stranke. Ob tej obletnici sta tedanji predsednik Dimitrij Rupel in predsednik SDS Janez Janša spregovorila o pomenu ustanovitve stranke, ki je postala državotvorno jedro kasnejšega Demosa. Janša je obenem povedal, da v stranki pripravljajo rešitve za nezavidljivo stanje, v katerem se je znašla Slovenija.

Na vprašanje, če meni, da bodo ustavne spremembe dobile dvotretjinsko podporo državnega zbora je Janša odgovoril, da ko okoliščine dozorijo in ko so pravi predlogi na mizi smo običajno Slovenci sposobni stopiti skupaj in sprejeti pametne odločitve.

Za ponedeljek 10. januarja napovedani vrh koalicije, na katerem naj bi določili okvirni program dela vlade za drugo polovico mandata in odkrito spregovorili od odnosih med vladnimi strankami, ni prinesel pričakovanih rezultatov. Napeti odnosi v koaliciji, so kljub drugačni napovedi, stopili v ozadje. Predsedniki strank in ministri so glavno pozornost namenili ukrepom, ki bi zagotovili trdnost javnih financ. Brez tega ne bo gospodarske rasti, ne novih delovnih mest in ne socialne vzdržnosti. Kot je povedal predsednik vlade Borut Pahor, so ugotovili, da politična volja za to obstaja.

Vlada namerava ukrepe razdeliti na kratkoročne in dolgoročne. Med njimi so ukrepi za izboljšanje finančne discipline, preoblikovanje podjetij, večjo prožnost na trgu dela in podobno. Gospodarstveniki in predstavniki opozicije so napovedi Pahorja pozdravili in obžalovali, da je spet ostalo le pri tem. Sestanek namreč ni prinesel predlaganih ukrepov za pomoč gospodarstvu, ne seznama prednostnih nalog vlade, ne rešitve sporov znotraj koalicije.

Delavci Tovarne vozil Maribor, ki izdeluje avtobuse, so tudi minuli teden nadaljevali stavko, saj jim vodstvo podjetja še ni nakazalo zaostalih izplačil. Družba, ki je v krizi že dobro leto in pol, poleg tega potrebuje svež denar. V proizvodnih prostorih stoji približno 100 nedokončanih vozil, po katerih je sicer veliko povpraševanje. Brez dodatnega kapitala se proizvodna ne bo mogla nadaljevati, čeprav je naročil še za dve leti. Podjetje je prek Viator&Vektorja v lasti vodstva te družbe, ki zdaj išče kupca oziroma partnerja za mariborsko podjetje.

Aleksander Svetelšek je minuli ponedeljek odstopil z mesta predsednika uprave Petrola. Nadzorni svet je sklenil, da ga bo s 1. februarjem nasledil Tomaž Berločnik.

Slednji je doslej vodil Istrabenz. Svetelšek v družbi ostaja še pol leta, za svoje delo pa bo prejel tudi nagrado - 72.000 evrov bruto. Objektivni razlog za odstop je sicer negospodarno poslovanje z SCT-jem in odvetniško pisarno Dušan Korošec. Na dan prihajajo še drugi grehi prostovoljno „odstopljenega“ prvega moža Petrola.

Od 11. januarja liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina stane evro in 27 centov, 98-oktanskega bencina evro 29 centov. Bencin je tako najdražji doslej. Pri dizelskem gorivu je treba odšteti evro in 23 centov za liter. Za liter kurilnega olja pa je treba odšteti dobrih 82 centov.

Kultura

V nedeljo, 9. januarja, je minilo 100 let od smrti pionirja slovenskega letalstva Edvarda Rusjana. Smrtno se je ponesrečil ob vznožju Kalemegdana v Beogradu. Združenje ljubiteljev letalstva Edvard Rusjan iz Brežic je dopoldne na mestu strmoglavljenja njegovega letala pripravilo spominsko slovesnost. Pod Kalemegdanom so položili vence, zbranim pa je spregovoril slovenski veleposlanik v Srbiji Franci But. Zbranim je med drugim povedal, da bo država prevzela skrb za Rusjanov grob, načrtujejo pa tudi postavitev spomenika in zasaditev lipe na mestu nesreče. Na Radiu Ognjišče pa smo ta dan letalskemu konstruktorju in pilotu posvetili večerno oddajo Graditelji slovenskega doma.

Vlada je slab mesec dni pred slovenskim kulturnim praznikom s posebnim odlokom zaščitila več spomenikov v vasi Vrba na Gorenjskem. Novi kulturni spomeniki državnega pomena so Prešernova rojstna hiša, cerkev Sv. Marka in vaška lipa. Občina si je za to prizadevala že več let, vlada pa je s tem izpolnila obljubo, ki jo je dala ob lanskem Prešernovem prazniku.

Bralci in bralke revije Jana so minuli teden za Slovenko leta 2010 izbrali smučarsko tekačico Petro Majdič. Priznanje so letos podelili triindvajsetič, simbolizira pa ženske, ki so nekaj posebnega, a kljub temu pogosto neopažene in največkrat premalo cenjene.

Šport

Na poletih v Harrachovu 8., januarja je Robert Kranjec zasedel odlično 4. mesto. Jurij Tepeš je bil 15. Na nedeljski tekmi je Robert Kranjec pristal na šestem mestu. Jurij Tepeš pa je tekmo končal na 17. mestu.

Na tekmi smučarskih tekačic v Val di Fiemmeju je slavila Poljakinja Justyna Kowalczyk. S tem je dobila tudi novoletno tekaško turnejo. Petra Majdič je osvojila odlično šesto mesto. Petra je bila na letošnji turneji osemkrat med najboljšo deseterico, od tega je kar dvakrat stala na najvišji stopnički. Glede na poškodbe, ki jih je dobila pri padcu na lanskih olimpijskih igrah, je zadovoljna z doseženim rezultatom.

Pregled dogodkov je pripravil Tone Gorjup, prebral pa Jaka Novak.