Svetovni uspehi, a malo zanimanja
| 09.01.2011, 12:54 Matjaž Merljak
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš je v ponedeljek, 3. januarja 2011, sprejel vrhunske športnike iz zamejstva - 15-kratno svetovno prvakinjo v kotalkanju Tanjo Romano in svetovna mladinska bronasta prvaka v jadranju Jašo Farnetija in Simona Sivitz Košuto. Dejal je, da je „kljub svetovnim uspehom zanimanje v Sloveniji za zamejski šport zelo nizko.“
Športniki so na tiskovni konferenci, ki je sledila pogovoru pri ministru, predstavili svoje dosežke v obeh panogah. Predstavili so svojo športno pot in predstavili zanimiv pogled na šport v Italiji. Tanja Romano je med drugim tudi povedala, da predstavlja težavo dejstvo, da kotalkanje ni olimpijski šport, kar pomeni tudi manj medijske pozornosti in možnosti za pridobivanje sponzorjev. Ob tem se je zahvalila Združenju slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) in Zadružni Kraški Banki za neprestano finančno in moralno podporo. Na vprašanje o možnosti kotalkanja pod slovensko zastavo je Tanja razložila, da je v Italiji kotalkanje na višjem nivoju kot v Sloveniji, konkurenca je težja, kar pomeni da je pod italijansko zastavo lepše tekmovati in tudi zmagovati. S tem sta se strinjala tudi oba jadralca, saj je konkurenca v športu največji motiv za še boljše uspehe. Predsednik ZSŠDI gospod Jure Kufersin je temu dodal, da uspehi teh športnikov predstavljajo podporo celotni zamejski skupnosti v Italiji.
Minister je mnenja, da rešitev ni v tem, da zamejski športniki prehajajo pod slovensko zastavo, temveč se problem kaže v slovenskem medijskem pokrivanju zamejskega športa in uspehov zamejskih športnikov. Ob tem je opozoril, da zamejski športniki ne morejo kandirati za slovenskega športnika leta.
"To srečanje smo organizirali, ker menimo, da so uspehi slovenskih zamejskih športnikov slovenski javnosti slabo poznani. Mediji v Sloveniji tega področja ne pokrivajo dovolj in jih najbrž niti ne zanima, kar se kaže tudi v udeležbi na današnji tiskovni konferenci, kjer športnih novinarjev iz Slovenije sploh ni bilo", je temu razmišljanju še dodal minister.
Vsi trije športniki se sicer šolajo na univerzah v Italiji. Jadralca Farneti in Sivitz Košuta sta se vpisala na Univerzo v Trstu, trenirata pa v Jadralnem klubu Čupa, ki se, podobno kot ostale tovrstne organizacije, sooča s pomanjkanjem sredstev za vrhunsko opremo.
Nekaj podatkov o športnikih
Tanja Romano je kot 15kratna svetovna prvakinja in nedvomno ena največjih športnic slovenskega zamejstva. Svojo športno kariero je začela leta 1995. Za svoje uspehe je prejela številna priznanja in nagrade. Bila je devetkrat najboljša športnica, prejela je največje priznanje športnih časnikarjev FJK, prejela je Bloudkovo plaketo in številne sprejeme, tudi pri takratnem predsedniku Republike Italije Chiampiju. Leta 2005 je dobila kot prva posebno priznanje Društva športnih novinarjev Slovenije kot najboljša zamejka oz. najboljša športnica med Slovenci, ki živijo zunaj matične države.
Jaša Farneti in Simon Sivitz Košuta sta člana zamejskega jadralnega kluba ČUPA, ki je bil pred 30 leti ustanovljen v Sesljanskem zalivu sosednje Italije. V sklopu tega kluba delujejo jadralne šole tako za starejše, kot tudi za najmlajše. Velik uspeh jadralne šole je nedvomno izbor Jaše in Simona v italijansko mladinsko reprezentanco, saj to nakazuje, da je pot, ki so si jo zastavili v društvu prava. Bronasta medalja, ki sta jo dosegla na nedavnem mladinskem svetovnem prvenstvu v olimpijskem razredu 470 v Dohi (Katar) pa daje zagotovo upanje, ne le za matični jadralni klub ČUPA, temveč za ves slovenski zamejski šport. Več o jadralnem klubu na www.yccupa.org.
Zamejski šport v Italiji deluje v okviru Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Že od samega začetka te dejavnosti, nekje od leta 1869 (društvo Južni Sokol) so športniki posamezniki, društva, športne skupine čutile potrebo, da se povežejo tako organizacijsko kot idejno, saj bi jih po njihovem mnenju le organizacija lahko predstavljala in ščitila na tem ozemlju. Tako je po prvi svetovni vojni nastalo Udruženje slovanskih športnih društev v Italiji, ki jo je fašistični režim leta 1927, skupaj z vsemi ostalimi slovenskimi organizacijami, nasilno prekinil. Društva so se še naprej povezovala in tako je leta 1967 prišlo do ustanovitve Koordinacijskega odbora za šport in rekreacijo (KOŠIR),ki ga je nasledilo združenje v obliki kot je danes. Ustanovni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev je bil 8. decembra 1970 na stadionu 1. maj v Trstu. Udeležilo se ga je 38 delegatov 16 društev. Odtlej se je ta organizacija, vzporedno z zamejskim športom, vse bolj razvijala in postala ena izmed najpomembnejših struktur slovenske skupnosti v Italiji. V njej je trenutno včlanjenih 52 društev, v katerih deluje skoraj 7.000 članov (odbornikov, športnikov, trenerjev in funkcionarjev).
