Lidija Čop
So gradbinci res edini in glavni krivci za krizo?
Slovenija
Kriza ruši gradbince, finančne holdinge in posledično tudi banke, zato ni posojil za gospodarstvo. Z iskanjem rešitev se ukvarja vse večje število strokovnjakov in tistih, ki mislijo, da to so. Vprašanje pa je, ali rešitve za naše razmere sploh obstajajo, ali pa bo slovensko gospodarstvo padlo na porušenih gradbincih in holdingih.
Večje banke, ki delujejo na območju jugovzhodne Evrope, so morale v zadnjih dveh letih oslabiti okoli desetino svojega portfelja in se kapitalsko močno okrepiti. Največja slovenska banka NLB ima na primer po zadnjih uradno znanih podatkih oslabljenega okoli pet odstotkov portfelja. Dejanski položaj pa je verjetno še veliko slabši.
Zaradi propada gradbincev, holdingov, težav Merkurja in propadanja državnih podjetij z Adrio na čelu, bodo banke v Sloveniji letos nujno potrebovale svež kapital ali pa bodo zamrznile posojanje, podobno kot so to storile že lani. Zaradi teh težav je slabe kar 12 odstotkov bančne aktive v Sloveniji oziroma skoraj četrtina premoženja bank v nefinančnih ustanovah.
Ker ta podatek vključuje tudi tuje banke v Sloveniji, je zelo verjetno portfelj nekaterih slovenskih bank še precej slabši od bančnega povprečja. Za večji del tega premoženja pa bankam še ni uspelo narediti ustreznih slabitev ali rezervacij. Res da banke uradno slabijo v skladu z veljavnimi predpisi, a žal ti predpisi omogočajo preveč izjem.
Po mnenju poznavalcev prav gradbeni sektor povzroča največ težav bančnemu sistemu in vpliva na njegovo nestabilnost. Vendar pa banke na čelu z Banko Slovenije do zdaj še niso sprejele ustreznih ukrepov, s katerimi bi se izpostavljenost bank zmanjšala.
V letošnjem letu bo težave gradbincev čutiti predvsem v povečanih bančnih odpisih. Dejstvo je, da bo vsak stečaj večjega gradbinca v stečaj potegnil tudi nekaj podizvajalcev. Poznavalci so prepričani, da dokler se gradbeni sektor ne prečisti, bo tudi plačilna disciplina na zelo nizki ravni. S stečaji se bo zviševala brezposelnost, kar je vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj tudi predvideval v zadnji jesenski napovedi. Gradbeni sektor je imel skupaj z nepremičninskim na začetku minulega leta uradno od pet do šest milijard bilančnega premoženja in v povprečju je bilo več kot 80 odstotkov tega premoženja financiranega s posojili in z neplačanimi storitvami.
Banke torej večinoma še niso naredile rezervacij in slabitev za posojila, dana gradbenemu sektorju, tako da vsak stečaj vidno vpliva na njihovo kapitalsko ustreznost. Težave so še večje, ker se je, sodeč po poročilu Banke Slovenije, delež posojil gradbeništvu lani še povečal in kar 10 odstotkov vseh posojil je zamujalo s plačili. Po podatkih Banke Slovenije so imele banke v gradbenem sektorju konec decembra za 3,4 milijarde evrov naložb, dve tretjini od tega je bilo posojil, dodatnih 1,2 milijarde evrov pa je bilo posojil nepremičninskim podjetjem. To je skoraj petina vsega premoženja bank v Sloveniji.
Bankam pa bo veliko težav povzročil tudi nedavni zlom tako imenovanih cerkvenih holdingov. Banke bodo sicer zaplenile zastavljeno premoženje, a ga bodo morale prodati, če bodo hotele pridobiti likvidnostna sredstva. Vrednost zaplenjenega premoženja pa je po poročanju časnika Finance za skoraj polovico nižja od danih posojil in tako banke nimajo skoraj nobene možnosti, da bi ta posojila dobila v celoti vrnjena.
Seveda pa velike težave poleg gradbincev in finančnih holdingov bankam povzročajo tudi ostale velike družbe. Poznavalci zatrjujejo, da imajo sicer banke, skupaj z državnimi, menda veliko likvidnost, vendar ne posojajo realnemu sektorju, predvsem ne srednjim in malim hitro rastočim podjetjem in še posebno ne tistim v storitvenem sektorju. Podjetniki pa so si enotni, da je treba reševati trg, torej podjetja sama, ne pa njihovih lastnikov, ki so v številnih primerih največji krivec za slab položaj sicer dobičkonosnih in zdravih podjetij, ki bi lahko ustvarjala nova delovna mesta, če le-ta ne bi bila predmet finančnih špekulacij.
Zanimivo je, da se svet pospešeno rešuje iz krize, Slovenija pa kar ostaja na istem mestu in mirno čaka na kak čudež. Strateški svet je sicer že pred krizo opozarjal na rast zadolženosti, na pomanjkljiv nadzor nad bankami, pomanjkljivo konkurenco na bančnem trgu in na nujo po vzpostavitvi okolja za hitrejše ustanavljanje podjetij, a se do danes v zvezi s temi opozorili ni premaknilo še nič.
Verjetno pa reševanje nacionalnega interesa na račun davkoplačevalcev v nedogled ne bo možno. Mnogi ekonomisti so namreč prepričani, da danes ne bi poslušali toliko o tajkunskih zgodbah, če NLB ne bi bila v državni lasti. Prav tako je še vedno zelo vprašljivo poseganje države v reševanje velikih podjetij v imenu nacionalnega interesa. Potreba po nujni uvedbi preglednosti vodenja države je torej vse večja.
