Lidija Čop
Kako tehnološko razvita so naša podjetja?
Komentarji Marta Jerebič
V razpravah o čim hitrejšem in učinkovitem izhodu iz krize večkrat poslušamo o spodbujanju inovativnosti. Raziskava, ki so jo opravili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pa je pokazala, da pojem inovativnost podjetnikom in obrtnikom ni preveč blizu.
Šlo je za prvo tovrstno raziskavo pri nas, ki je zajela približno 52.000 pravnih subjektov, samostojnih podjetnikov in družb z omejeno odgovornostjo. Cilj raziskave je bil ugotoviti strukturo malih in mikro podjetij, ki se ukvarjajo z različnimi stopnjami tehnologije. Kriteriji tehnološkega nivoja so bili povzeti po Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Eurostat-u. Cilj raziskave je bil tudi ugotoviti dejansko stanje in poiskati mehanizme za izboljšanje stanja in za spodbujanje večjega tehnološkega razvoja malih in mikro podjetji.
Po kriterijih določanja tehnološkega nivoja skoraj 77 odstotkov mikro in malih podjetij, ki so bila zajeta v raziskavi, ne sodijo v kategorijo tehnoloških podjetij. Ta podatek je zelo zaskrbljujoč. Pomemben je še podatek, da je ostali delež podjetij po tehnološki razvrstitvi skoraj enak v letu 2010 kot v letu 2008.
Avtorji raziskave so želeli tudi ugotoviti, kakšno je dejansko stanje na tem področju in poiskati mehanizme za spodbujanje večjega tehnološkega razvoja. Raziskava je temeljila na zbiranju pomembnih podatkov, ki jih je odbor za znanost in tehnologijo med drugim pridobival tudi na pomembnejših dogodkih.
Ena pomembnejših ugotovitev raziskave je, da je razvoj kazalnikov in metodologije, ki bi dala oceno tehnološke razvitosti, velik in hkrati pomemben izziv, ki se ga lotevajo tudi največje svetovne organizacije. V raziskavi so zajete vse pomembnejše dejavnosti 31 strokovnih sekcij in 62 območnih obrtno-podjetniških zbornic. Predhodna raziskava z opredelitvijo osnovnih pojmov in metodologij določanja tehnološke razvitosti, pa tudi inovativnosti in drugih kazalnikov razvitosti nekega gospodarstva in raziskava tehnološkega razvoja znotraj zbornice v letu 2009 kažeta, da subjekti poznajo odvisnost od vpeljave novih tehnologij. Hkrati tudi ugotavlja, da večji del subjektov razpolaga z zadostnimi osnovnimi viri, potrebnimi za financiranje nove tehnološke opreme. Zaskrbljujoč pa je podatek, da večina subjektov nima ustreznih kadrov in znanja za vpeljavo novih tehnologij. Prav tako študija ugotavlja, da se kar 84 odstotkov subjektov ne udeležuje organiziranih oblik predstavitev novih tehnologij, a se na drugi strani izobraževanje in prisotnost na tehnoloških dogodkih hitro vzpenja.
Analiza zadnje ankete o tehnološki razvitosti mikro in malih podjetij je sicer dala spodbudne rezultate, ki kažejo, da zelo velik delež anketirancev vlaga v razvoj in uporablja tehnologije, razvite v zadnjih petih letih. Vendar pa na podlagi analize tehnološke razvitosti glede na tehnološko stopnjo in glavno dejavnost nekega subjekta in drugih podatkov analitiki ugotavljajo, da je resnično stanje slabše, kot ga kažejo ankete. Vzroka za to sta predvsem nepoznavanje terminologije ter osnovnih pojmov in vprašljiva objektivnost ocenjevanja oziroma v primeru anket samoocenjevanja. Tako analitiki ugotavljajo, da ankete kažejo občutno boljše rezultate od resničnega stanja. Takšno razmišljanje potrjujejo tudi druge raziskave, ki so jih v zadnjih nekaj letih izvedli na univerzah in inštitutih. Zato analitiki predlagajo nadgradnjo podatkov iz obrtnega registra s podatki Statističnega urada RS.
Zaradi težkih gospodarskih in finančnih razmer v zadnjih dveh letih postaja resnična slika gospodarskega stanja vse bolj jasna. Nekoč glede na glavne kazalnike dobra podjetja postajajo insolventna in gredo v stečaj. Kljub temu pa se struktura in delež glede na stopnjo tehnološke zahtevnosti izdelkov oziroma storitev ohranjata. Analitiki so tako prišli do ugotovitve, da stopnja tehnološke razvitosti ni odvisna samo od trenutnega stanja v gospodarstvu, temveč gre za dolgoročnejši kazalnik, ki kaže predvsem na strukturo gospodarstva in stopnjo zahtevnosti izdelkov ter pomembno določa izhodišče za dodano vrednost. Povečanje dodane vrednosti je torej odvisno od produktivnosti in učinkovitosti, pa tudi od povečanja tehnološke zahtevnosti izdelkov. Ko pa je dodana vrednost znana, jo lahko primerjamo tudi z drugimi gospodarstvi. Manjkajoči člen je torej stopnja tehnološke razvitosti, ki bi primerjalno izražala, katero povečanje najbolj vpliva na dodano vrednost. Odbor za znanost in tehnologijo bo raziskavo nadaljeval, skušali bodo poiskati nove metode in kriterije vrednotenja tehnološkega nivoja malih in mikro podjetij, še zlasti v storitvenih dejavnostih.
Glede na to, da je tehnološki razvoj odvisen od uvajanja inovacij in odkrivanja novosti in da je po rezultatih raziskave pojem inovativnost slabo razumljen v naših malih in mikro podjetjih, hkrati pa med ukrepi izhoda iz krize vlada izpostavlja inovativnost kot gonilo oživljanja in rasti gospodarstva, lahko sklepamo, da v našemu gospodarstvu še ni slutiti znakov oživljanja.
