Pomen in vloga ignacijanskih duhovnih vaj
Škofovska konferenca | 14.12.2010, 08:29 Marta Jerebič
Slovenski škofje so sinoči v Nazarjah začeli duhovne vaje pod vodstvom jezuita p. Marka Ivana Rupnika. Papež Benedikt XVI. je pomen in vlogo ignacijanskih duhovnih vaj med drugim izpostavil v govoru, namenjenem generalni kongregaciji Družbe Jezusove, ki jih je sprejel 21. februarja 2008.
Takrat je sveti oče jezuite pozval, da posebno pozornost posvetijo poslanstvu duhovnih vaj. »To poslanstvo je bilo od vsega začetka značilno za vašo Družbo,« je povedal papež. »Duhovne vaje so vir vaše duhovnosti in matrica vaših Konstitucij, so pa tudi dar, ki ga je Gospodov Duh dal celotni Cerkvi. Vi morate nadaljevati, da delujejo kot dragoceno in učinkovito sredstvo za duhovno rast duš, za njihovo uvajanje v molitev, meditacijo v tem sekulariziranem svetu, v katerem se zdi, da je Bod odsoten.«
Papež je izpostavil, da je naš svet prizorišče borbe med dobrim in zlom. »Tu so na delu močne negativne sile, ki povzročajo dramatične položaje duhovnega in materialnega zasužnjevanja naših sodobnikov. Te moči se danes kažejo na mnoge načine, na posebej jasen način v kulturnih težnjah, ki pogosto postajajo prevladujoče, kot so subjektivizem, relativizem, hedonizem, praktični materializem,« je povedal Benedikt XVI. in pozval k prenovitvi prizadevanja za razširjanje in obrambo katoliškega nauka posebej v najobčutljivejših točkah, ki jih danes posvetna kultura silovito napada.
Papež je takrat spregovoril tudi o potrebi po oznanjevanju: »Danes so vsi novi narodi, ki ne poznajo Gospoda ali ga slabo poznajo, tako da ga ne zmorejo prepoznati kot Odrešenika, oddaljeni ne toliko z zemljepisnega kot kulturnega vidika. Oznanjevalcem evangelija ne postavijo ovir toliko morja in velike razdalje kot meje, ki se – zaradi napačnega ali površinskega gledanaj na Boga in človeka – postavljajo med vero in človekovo znanje, med vero in moderno znanost, med vero in prizadevanje za pravičnost,« je izpostavil papež. »Zato Cerkev,« je nadaljeval, »nujno potrebuje osebe trne in globoke vere, resne kulture ter pristne človeške in socialne občutljivosti; potrebuje redovnike in duhovnike, ki posvetijo svoje življenje, da stojijo prav na teh mejah ter pričajo in pomagajo razumeti, da je namreč globoko soglasje med vero in razumom, med evangelijskim duhom in žejo po pravičnosti ter prizadevanjem za mir,« je poudaril Benedikt XVI. Dodal je, da bodo »samo na ta način mogli prepoznati pravi Gospodov obraz toliki, ki jim danes ostaja zakrit in neprepoznaven«.
