Minevajoče leto je bilo zato za zemljane sveta zahtevno

Komentar tedna 31. 12. 2010, 14:50

Dvajseto obletnico samostojne države je zasenčila rdeča pest ministra Lukšiča, zato so predsedniki treh vlad, Peterle, Bajuk in Janša, odpovedali sodelovanje v odboru za obeleženje 20. obletnice samostojnosti.

Čeprav lahko kdo naivno misli, da je rdeča pest slučajnost ali nepremišljena poteza ministra, se lahko po televizijski oddaji Partizanskega pevskega zbora, kjer so bili komentatorji zaznamovani z istim znakom, prepriča, da gre za načrtovano strategijo, ki jo podpirajo vse veje sedanje oblasti do predsednika države. Gre za premišljen načrt »jeklene pesti« za vzdrževanje pridobitev krvave revolucije in preprečevanje očiščenja, ki ga zaznamuje leto 1989/90. Ukinitev duhovne misli na prvem programu Radia Slovenija in še druga znamenja pričajo, da se demokratizacija družbe spreminja v oživljanje starih metod.

Da bi nas oblast s pestjo spodbujala k uporu zoper početje sedanjih gospodarskih in političnih mogočnikov, ki ropajo deželo in si prisvajajo družbeno premoženje, je malo verjetno. Je pa tako stanje duha vladajočih spodbuda za streznitev državljanov. Če pravna država odpoveduje in si veliki dovolijo vse, potem malim ne preostane drugega kot da krepijo civilno voljo v združenjih za ohranjanje in uveljavljanje demokratičnih vrednot osamosvojitve.

Očitno pravni red v našem sosedstvu deluje bolj odločno. V preiskavi je bivši predsednik hrvaške vlade, odstopil je črnogorski premier, aretirali so enega njegovih tesnih sodelavcev. In čeprav si sedanja slovenska oblast postavlja sodnike po svoji meri, da bi ščitila privilegije, zadev večno ne bo mogoče pomesti pod preprogo.

Le močna civilna družba pa lahko bdi nad stranpotmi oblastnikov in preprečuje, da bi oblast zlorabljala potrpljenje državljanov ter dopuščala ali celo sodelovala v krajah, prilaščanju medijev in drugih pomembnih vzvodov ter bohotenju pravnega nereda. Na Madžarskem so volivci z veliko večino izvolili novo oblast, ker so prenovljeni socialisti opustošili deželo. Gospodarske razmere v Evropi so sicer povsod zaostrene, še huje je ravno v tranzicijskih deželah zaradi pravnega in finančnega nereda. Sedanja oblast izrablja celo te razmere za krepitev privilegijev svojih ljudi in tudi zato vedno bolj tonemo. Celo uveljavitev pokojninske reforme ne razodeva volje za skupno dobro. Skrb pa vzbuja, da službe za zagotovitev pravnega reda in discipline ne delujejo.

Minevajoče leto je bilo zato za zemljane sveta zahtevno, za mnoge življenjsko usodno. Pri nas pa krepitev totalitarizma, nered in brezposelnost ter poplave in druge nesreče krepijo malodušje posebej nemočnih. Ni čudno, da kdo meni, da smo živeli bolje v prejšnji državi, čeprav je dobro primerjalno videti stanje v sosednjih državah na pogorišču Jugoslavije. Tudi razdvojenost, ki jo napihujejo nekateri, obstaja le med maloštevilnimi, ki so na podlagi privilegijev v bivšem sistemu obogateli na eni strani ter med drugimi, ki si moramo vse pridobiti z bolj ali manj trdim delom. Delitev poglablja oblast, ki sama ustvarja razmere za utrjevanje privilegijev, medtem ko vsi postajamo revnejši in posebno delavci celo brez temeljnih pravic in pogojev preživetja. Vsakdo pa dobro ve: Če delavci niso zadovoljni, tudi podjetja ne morejo dobro poslovati. Kdo bo torej krepil nacionalne dobrine?

Iztekajoče leto nas zato sili k strateškim premislekom. Žal se vlada ukvarja z vsem drugim, čeprav bomo morali kljub temu opraviti razpravo o skupnih interesih in o stanju te družbe in pravne države sploh. Dvajseta obletnica bi bila prilika za sistemske ukrepe za zagotovitev pravne in socialne države. Čeprav ob nesrečah pokažemo solidarnost, manjka še sistemskih rešitev, da bi bilo čim manj prizadetih. A vidno je tudi pomanjkanje medosebne solidarnosti.

Predsednik slovenske Karitas nadškof Marjan Turnšek je zapisal ob tednu Karitas: »Ob pomanjkanju gmotnih dobrin za človeka vredno življenje ne smemo spregledati še duševne in duhovne revščine, ki še bolj vplivata na obubožanje medčloveških odnosov in pravilnega razvoja mladih.«

Nadškof je omenil rezultate raziskave Vinka Potočnika. Rezultati so ga »kot človeka in škofa močno prizadeli in zaskrbelo ga je za domovino«, ki je »revna v smislu solidarnosti«, saj je »indeks individualizma (osredotočenosti nase) že 10 let okoli 52-odstoten«, se pravi, da dobra polovica med nami ni občutljiva za stisko drugih. Po tem skoraj polovica anketiranih v Sloveniji ne mara za soseda alkoholika (46 odstotkov), narkomana (47 odstotkov) in Roma (38 odstotkov), čeprav je vsakdo izmed nas kdaj tudi sam lahko deležen podobnih izključitev ali stisk. Odrivanje drugih slabi državljansko in nacionalno povezanost. Brez kreposti in dobrih zgledov vseh, predvsem vodilnih bo ta država težko napredovala.

Premislek velja torej vsem. Kriza ob prehodu v novo leto trka na človeška srca in sprašuje vest. Bližnji nas nagovarjajo k človeškosti. Za socialno varnost so sicer najprej odgovorni vladajoči v družbi, vendar tudi starši, vzgojitelji, medijski in drugi vplivni delavci lahko prispevajo k odgovornemu ravnanju, da bomo bolj kot tekmovalna solidarna družba, v kateri nihče ne bo ogrožen. To je temelj zdrave družbe. Dvajseta obletnica samostojne Slovenije ob prehodu v novo leto nas vse spodbuja k pomladi, k novemu življenju in k spodbujanju medsebojnega zaupanja. Iz tega lahko klije vera v življenje. To je sporočilo Kristusovega prihoda na svet, s katerim Bog zagotavlja dostojanstvo vsem ljudem. Ali je še kaj te vere med nami? Tudi Vam, spoštovane in spoštovani poslušalci želim, da bi tako živeli in delali v letu, ki prihaja. Naj bo Božji blagoslov z Vami vsemi!