Tanja Dominko
Kdo po pospravil v naših glavah?
Te dni se začenjajo priprave na praznike. Pospravljanje doma, postavljanje stvari na pravo mesto. Kaj pa pospravljanje v glavah in postavljanje vrednot na prava mesta?
Letošnje božično novoletne praznike bo večje število ljudi kot lani preživelo s težkim srcem in prazno denarnico. Glede na objave v medijih ne kaže dobro niti po praznikih, napovedi niso dobre niti za naslednje mesece. Taki in drugačni izračuni raznih inštitutov prikazujejo povečanje števila brezposelnih. Nič dobrega nam ne obeta pokojninska reforma. The Economist ugotavlja, da Slovenija ni več demokratična država. Vlada je izgubila kompas, ugotavlja koalicijska stranka. Slovenija, kot kaže, resnično potrebuje nekoga, ki bo stvari pospravil, postavil na pravo mesto. Bolj ko se bo nesnaga zažrla v vse pore in kotičke, dlje časa bo trajalo težko in naporno pospravljanje. Pa vemo, kdo bo pospravil in kdaj? Zaenkrat kaže, da vemo samo, kdo smeti in razmetava in se neodgovorno obnaša v naši skupnosti. Javnost živi v upanju, da bo kmalu prišel čistilec ali čistilka. Kdo razmišlja o tem, da je čiščenje umazano delo, ki pokaže več umazanije, kot je videti na prvi pogled in da je za tako čiščenje potrebna trdna volja in doslednost, je kdo premore?
Bojan Knuplež je predvidel reševanje Merkurja, po katerem se rešuje Merkur in ne lastniki Merkurja ter upniki lastnikov ... Zdaj se zdi, da je drugače. Prevladuje občutek, da bodo na koncu lastniki, tudi zadolženi pri Merkurju, pobrali, kar se da, Merkur pa bo močno oslabljen životaril naprej. Trpijo zopet delavci in slovensko gospodarstvo. Zaradi nekaj preglobokih žepov. Kdo po Knupležu si upa postaviti stvari na svoje mesto in vztrajati do konca?
Njegov soimenjak Bojan Starman je bil vključen v reševanje podjetja Mura d.d.. Lotil se je reševanja za vse že izgubljenega podjetja in ga hitro pripeljal iz negotovosti na pot stabilnosti, ki se je prehitro končala. Kot predsednik uprave Mure se ni strinjal z nakupom Mure evropske hiše mode. Zdela se mu je predraga in nepotrebna investicija. Kmalu je odšel iz podjetja. Načeloma v pokoj. Ali pa je morda sprevidel, da so zadaj spet višji cilji za reševanje premoženja določenih lastnikov in da ne gre za reševanje podjetja Mura d.d.?
Tudi trenutno aktualna zgodba o morebitnem stečaju ali prisilni poravnavi podjetja SCT bo glede na pretekle izkušnje menedžerskih odkupov državnih podjetij zelo verjetno dobila podoben epilog. Tudi podjetje Vegrad ni bilo izjema. Na koncu po dolgotrajni kalvariji bomo verjetno spet prišli do zaključka, da se rešuje premoženje nekaj posameznikov na račun delavcev, na račun davkoplačevalcev ...
Vsekakor časi niso obetavni, vendar lahko veliko naredimo, da bodo boljši. Pri tem moramo sodelovati vsi, država bi morala biti zgled. Pa je res? Če izpostavimo samo eno njeno dejanje, namreč da meče denar v veliko črno luknjo z imenom NLB, nam ne more biti zgled. Po zadnjem načrtu dokapitalizacije bo država sama dokapitalizirala banko. Ali dogovor s KBC ni uspel, ker je ta želela glasovalno večino pri vodenju banke in veto na ključne odločitve? Ker bi s tem ogrozila obstoječe netransparentne in preprečila morebitne nove take posle banke NLB? Če KBC kot solastnica ne sodeluje pri dokapitalizaciji, tu nekaj smrdi. Če lastnik ne verjame v podjetje, kdo potem bo? Ob namigovanjih, da se banka uporablja za reševanje premoženja lobistov, vpletenih posredno in neposredno v razne odkupe državnih podjetij in v zelo ugodno financiranje raznih državnih uradnikov (primer Dimic), se lahko vprašamo, ali sploh potrebujemo tako takoimenovano nacionalno banko državnega pomena. Zdi se, da je državni pomen pomemben samo še toliko, da se lahko jemlje iz državne malhe in rešuje tako opevano družinsko srebrnino oz. državna podjetja, kot to radi poudarjajo nekateri politiki. Če bi vsak doma vsako leto toliko vložil v svojo družinsko srebrnino, bi jo že zdavnaj prodal. Zakaj torej na državni ravni ne prodamo srebrnine, s katero očitno ne znamo ravnati in nam je samo čedalje večje breme? Morda zato, ker si nekateri družinski člani občasno malo naložijo svoje žepe?
V običajnih družinah se pri podobnih zadevah zahteva prevzem odgovornosti in se naloži kazen. Seveda pa na državnem nivoju nihče ne prevzema odgovornosti, niti moralne niti odškodninske niti kazenske. Kdo bo postavil stvari na pravo mesto? Vrednote sploh še kaj veljajo?
Na splošno nimam občutka, da bi kdo v tej državi potegnil črto, izračunal pluse in minuse ter končno rekel, ZATO imamo tak rezultat. Vsi samo vemo, da rezultat ni dober - ampak kaj zdaj? Kup ljudi, ki so volili levico, zdaj molči ali vse vzroke za slabo stanje prelaga na svetovno gospodarsko krizo, ampak priznanja prejšnji vladi pa niso zmožni izreči. Ukinjen davek na izplačane plače je samo en ukrep, ki ga je sprejela in izvedla prejšnja vlada in bistveno pomaga pri razbremenitvi podjetij. Ta ukrep je zagotovo ublažil učinek svetovne krize. Podjetja obdržijo določen denar, ki bi ga vzela država. Ali je trenutna vlada sploh sprejela kakšen konkreten ukrep, s katerim bistveno razbremenjuje gospodarstvo?
Ste presenečeni, da sem se danes lotila bolj gospodarskih tem? Ja, v času dopusta se na božič ne pripravljamo le s pospravljanjem doma in pripravljanjem drevesca in jaslic, ampak pospravljamo tudi v naših glavih, vneto debatiramo o vsemogočem. In če imamo žene doma može, ki jih gospodarske teme zelo zanimajo, se to pozna. Vsem vam, ki te dni nimate časa za debato, pa želim, da bi ga našli, kajti na koncu se človek počuti precej boljše. Naj vam voščim le še blagoslovljene božične praznike in obilo vsega dobrega v letu 2011.
