Julian Assange - sodobni Robin Hood?

| 08.12.2010, 23:05

Julian Assange je te dni največkrat slišano ime. Še do pred nekaj meseci poznan le v ozkih hekerskih krogih, spletni aktivist zdaj povzroča glavobole tako političnim kot tudi gospodarskim in finančnim centrom moči po vsem svetu.

Zadnja akcija, s katero je sodobni Robin Hood, kot mu tudi pravijo, dvignil precej prahu, ki se še ne bo kmalu polegel, je razkritje četrt milijona ameriških diplomatskih depeš. Dokumente z neizmerno količino bolj in manj občutljivih podatkov, ki so povsem razgalili svetovno velesilo, je objavila spletna organizacija WikiLeaks. Assange je njen javni obraz. Je njen strelovod, kot je nekoč dejal sam. Junak za ene, kriminalec za druge. Že nekaj časa eden najbolj iskanih ljudi na svetu je trenutno v priporu v Londonu. Predal se je britanski policiji. Ta ga je prijela na podlagi mednarodnega zapornega naloga, ki ga je izdal Interpol na zahtevo Švedske, kjer ga obtožujejo spolnih zlorab in posilstva. Assange obtožbe zavrača. Da gre za del kampanje proti njemu, saj je ujezil številne pomembneže, je prepričan. Kaj je res in kaj ne, bo odločilo sodišče, ko bo proučilo dokaze. Če je storil kaznivo dejanje, sodi za zapahe. O tem ni dvoma. A dobili smo vtis, da gre za javni linč in politično motivirano gonjo. Da bo sedel, ker je le opravljal svoje delo. Assangevi odvetniki so že napovedali, da bodo izpodbijali morebitno izročitev Švedski, saj naj bi ga ta prepustila ZDA, kjer so ga zaradi WikiLeaksovih razkritij med drugim označili za državnega sovražnika.

Marsikomu trn v peti že kot najstnik

Rojen leta 1971 na severu Avstralije je Assange že v rani mladosti vdiral v računalniške sisteme. Bil je član bratovščine Mednarodni subverzivci in znan po vzdevku Mendax, ki izhaja iz latinske besedne zveze "splendide mendax" oziroma "sijajno lažniv". Na seznamu njegove hekerske zgodovine so se med drugim znašli avstralska univerza, telekomunikacijska podjetja in druge organizacije, celo Pentagon in laboratorij v Los Alamosu. Odkrili so ga, bil je tudi obsojen, a je moral poravnati le sodne stroške. Sodnik je v obrazložitvi poudaril, da je želel Assange le dokazati, da je sposoben vdreti v vse te računalnike. Po izobrazbi matematik in fizik, študiral pa je tudi filozofijo in nevroznanost, je nato deloval na različnih področjih. Med drugim je bil svetovalec za varnost, preiskovalni novinar, ustanovil je svoje podjetje za informacijsko tehnologijo.

O svoji zasebnosti je precej skrivnosten. Nima niti stalnega naslova niti telefonske številke. Njegov dom so svetovna letališča. Potuje z nahrbtnikom in računalnikom. Povsem nomadsko življenje, ki ga je verjetno vajen iz otroških let, saj sta njegova starša vodila potujoče gledališče, pozneje se je z mamo, ki je bežala pred nasilnim partnerjem, nenehno selil. Stalno gibanje verjetno sodi tudi k njegovi osebnosti in poslanstvu. Prepričan je, da je svetovna javnost upravičena do vpogleda v ozadja dogajanja različnih elit. Mnogi menijo nasprotno in v njegovih dejanjih vidijo nepopravljivo škodo za globalno varnost. Označujejo ga za avtoritarnega ekscentrika. A tisti, ki so delali z njim, ga opisujejo kot karizmatičnega, zagnanega in zelo inteligentnega človeka, ki spodbudno vpliva na svojo okolico. Priznavajo mu izjemno spretnost pri razkrivanju računalniških gesel in kod.

Kdaj se je zgodil WikiLeaks?

Leta 2006 je Assange skupaj z ameriškim arhitektom Johnom Youngom in nekaj prijatelji, skupaj naj bi jih bilo deset, ustanovil portal, ki naj bi postal osnova za razkrivanje podatkov na svetovnem spletu. WikiLeaks je bil sprva zamišljen kot "mrtev poštni nabiralnik", na katerem bi ljudje anonimno objavljali dokumente o nepravilnostih in aferah. Na svetovnem spletu se je pojavil leta 2007 ter začel razkrivati tajne dokumente in podatke, ki so v interesu javnosti. Vodilna filozofija: Novinarstvu je treba postaviti nove temelje, pri čemer ne gre brez spoštovanja pravice do svobode govora, pravice do svobode tiska in pravice ustvarjanja nove, drugačne, lastne zgodovine. V tem je zajeto tudi iskanje, prejemanje in širjenje podatkov prek različnih medijev in brez meja. Portal ima pet polno zaposlenih sodelavcev, nekaj deset dejavnih prostovoljcev in 800 tistih, ki pomagajo v prostem času. Assange pričakuje, da bo torej WikiLeaks dopolnilo tradicionalnim medijem, cilj pa je radikalno spremeniti obnašanje režimov. Ob tem velja poudariti, da se želi izogibati tekmovalnosti, kdo bo nekaj prvi lansiral v javnost. Na spletni strani WikiLeaksa jasno piše, da so neprofitna organizacija, ki se financira izključno iz lastnih virov in si želi predvsem sodelovanja, saj objavljanje in širjenje podatkov izboljšuje pregled, nadzor, ta pa ustvarja boljšo družbo z manj korupcije in močnejšo demokracijo.

Odmevni WikiLeaksovi "napadi z miško"

Seveda se pojavljajo dvomi, kako k temu prispeva videoposnetek ameriškega helikopterja, ki je leta 2007 v iraški prestolnici, misleč da strelja na talibanske skrajneže, prerešetal neoborožene civiliste, med katerimi sta bila novinarja tiskovne agencije Reuters. V svetu je zakrožil aprila letos. Večji šok je bila objava več deset tisoč tajnih ameriških dokumentov o vojni v Afganistanu. A če ne ob omenjenem, se je jasna podoba ameriške zunanje politike pred očmi javnosti izrisala ob zadnjem WikiLeaksovem "napadu z miško", kot temu pravijo nekateri. 250 tisoč tajnih diplomatskih depeš, ene so že, ostale še bodo prišle na dan, kaže na način komunikacije ZDA ter njenih veleposlaništev in konzularnih predstavništev v več kot 270-ih državah. Priskrbel jih je 23-letni ameriški vojak, ki mu zaradi izdaje grozi več kot 50 let zapora. Dokumenti vsebujejo vse: ocene terorističnih in jedrskih groženj; mnoge ameriške taktike, strategije in pomisleke; celo povsem osebna mnenja o svetovnih voditeljih. Razkritje je povzročilo marsikatero zadrego, slabo voljo, celo škandal.

"To so sanje zgodovinarjev in nočna mora diplomatov," je zapisal britanski zgodovinar in ugledni kolumnist Timothy Garton Ash. Po reakcijah sodeč, za WikiLeaksova razkritja to velja kot pribito. Da tvega svoje dobro ime, če ne celo življenje, je Assange vedel že prej. "Pogum ni odsotnost strahu, pogum je razumevanje strahu," je odgovoril na vprašanje, ali se česa boji. Po aretaciji je časopis The Australian objavil pismo, v katerem Assange piše: "Nevihta, ki je nastala okoli Wikileaksa, utrjuje potrebo po branjenju pravice vseh medijev, da razkrivajo resnico." Obtožbe, s katerimi se trenutno sooča, vsaj na videz nimajo nikakršnih povezav z njegovim novinarskim in hekerskim delom. Če držijo, si kot že omenjeno, zasluži kazen. A če gre resnično za diskreditacijo, kot poudarjajo njegovi privrženci, tega ne gre pomesti pod preprogo. Pri tem je podpora ljudi, ki verjamejo, da je resnica za družbo dolgoročno edina rešitev izrednega pomena. Idealistično? Seveda. A k temu je vredno stremeti.