40. letnica ZSŠDI

| 19.11.2010, 22:19 Matjaž Merljak

Združenje slovenskih športnih društev v Italiji letos praznuje 40-letnico delovanja. Je naslednik Športnega udruženja slovanskih športnih društev, ki je bilo ustanovljeno leta 1924. V svoji sredi imajo tudi stoletna športna društva. Združenje združuje 58 slovenskih športnih društev in povezuje 7000 ljudi. Veliko slovenskih športnikov je bilo uspešnih tudi v italijanski reprezentanci.

V Športnem centru Zarja v Bazovici pri Trstu je v petek, 12. novembra 2010, potekala slovesnost ob 40. obletnici ustanovitve Združenja. Udeležil se je je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš. Prisotna je bila tudi senatorka Tamara Blažina. O zgodovini športne dejavnosti v zamejstvu je tega dne na tiskovni konferenci v Ljubljani spregovoril Vili Prinčič.

Začeli s sokolski gibanji v 19. stoletju, do 1. svetovne vojne je bil šport precej prisoten, v glavnem gimnastične smeri in kolesarstvo - pri slednjem je bil odličen letalski konstruktor Edvard Rusjan. Po 1. svetovni vojni so najprej uredili življenje, saj so padli pod Italijo. Leta 1922 se je uveljavil fašistični režim. Društva so delovala do 1927, ko je oblast društva ukinila do konca 2. svetovne vojne. V tistem času so na ravni ilegale delovala planinska društva. Tam se je tudi zapelo po slovensko.

Po 2. svetovni vojni so se začele masovne gimnastične prireditve, kjer je telovadilo po več tisoč ljudi. Tudi nogometna društva so oživila, nekatera obnovljena iz fašističnega obdobja. Prava injekcija športu so pomenile slovenske športne igre. Najprej so bile v Trstu, nato so zajele celotno zamejstvo. Nastopale so vasi, kjer še ni bilo pravih društeva. To je rodilo ZSŠDI, ki je nastalo 8. decembra 1970. Združenje je raslo, ustanovilo ga je 16 društev, z leti se je začelo gibanje močno razvijati in širiti, nastajale so nove panoge. Ni vasi, kjer ne bi imeli vsaj malega športnega društva. Na majhnem območju deluje skoraj 60 športnih društev. To je mali fenomen.

Združenje je pri 40-letnici odigralo veliko vlogo, v stikih matično slovenijo in ital. olimp, komite. Pri čezmejnih projektih je največjo vlogo odigrala Gorica. Šport je naredil dober korak čezmejnih pobud, ker je neobremenjen z jezikom. Na Goriškem je tega veliko. Delež v italijanskem merilu je zelo velik. Več kot sto ljudi je obleko reprezentančni dres.

Branko Lakovič je ob letošnji obletnici napisal knjigo 107 naših azzurov - to so športniki, ki oblečejo dres italijanske reprezentance. Dejal je: Prva knjiga Naši azzuri pred 10-imi leti je bilo 71 italijanskih reprezentantov, zdaj ji je 107. Razlogov za športno uspešnost je več. Italijanski večini so pokazali, da so uspešni in da obstajajo. Avtor je prepričan, da je bilo reprezentantov še več, a jih zaradi različnih razlogov ni uspel najti. Devet reprezentantov je bilo tudi na olimpijskih igrah, dva sta osvojila srebrno medaljo. Dve reprezentantki sta se udeležili dveh olimpijskih iger, pet je svetovnih prvakov ... Knjiga je dvojezična, uvod je tudi v angleščini, na 276 straneh je 385 fotografij. Izdajo je omogočilo združenje slovenskih športnih društev v Italiji s prispevkom dežele Furlanije Julijske krajine.