Nadškof Stres med pridigo
Video: Za porajajoče se človeško življenje
Slovenija | 27.11.2010, 17:29 Matjaž Merljak
Nocoj smo bili verniki v Cerkvi na Slovenskem v molitvi združeni s papežem Benediktom XVI, v baziliki sv. Petra v Rimu, kjer je potekalo bdenje z naslovom »Za vse porajajoče se človeško življenje«. S pomočjo valov Radia Ognjišče se je molitvena veriga iz župnijske cerkve Presevetega Odrešenika v ljubljanskih Kosezah prenašala v slovenske domove, še posebej do bolnih, ostarelih in nemočnih, ki lahko darujejo le trpljenje. Somaševanje je vodil predsednik slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit msgr. Anton Stres. Pri oltarni mizi sta se mu poleg domačega župnika Igorja Dolinška pridružila direktor Radia Ognjišča msgr. Franc Bole ter glavni in odgovorni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak. Somaševalo je še več kot deset drugih duhovnikov.
18:57 - Zaključek svete maše in voščilo dr. Antonu Stresu ob 1. obletnici imenovanja: Vse zaradi evangelija, še naprej se veselite življenja in veliko blagoslova še naprej - mu je zaželel domači župnik Igor Dolinšek.
18:22 - Voščilo ob 16. rojstnem dnevu Radia Ognjišče. Naše krščansko poslanstvo v svetu, kjer pustoši civilizacija smrti je torej veliko in zahtevno. Zahteva, da imamo najprej jasno krščansko zavest o tem, kaj je prav in kaj ni, kaj je v skladu z božjo voljo in kaj ni ... Pri tem potrebujemo oporo in podporo. Tako oporo v veri nam daje tudi Radio Ognjišče ... Našemu radiu za njegov 16. rojstni dan iskrene čestitke, vsem, ki pri njem sodelujejo, pa velja naše priznanje in hvaležnost, ter prošnja Bogu, naj jih še naprej blagoslavlja.
18:20 - Zaključek pridiga nadškofa Stresa. Nocoj smo se katoličani povezali v svetovno molitveno verigo skupaj s Svetim Očetom. Naša molitev naj bo prošnja za odpuščanje za ta greh proti človečnosti, ki se dnevno dogaja pred našimi očmi. Mi katoličani ga res ne zagovarjamo tako kot mnogi drugi. A smo se nanj mogoče že preveč navadili, da nas več ne šokira in ne skrbi. Ne moremo se pošteno in iskreno veseliti rojstva enega in se hkrati strinjati s teptanjem in uničevanjem drugega življenja.
18:12 - Začetek pridige nadškofa Stresa. Kot je dejal, se cerkveno leto ne ujema s civilnim. Slednja se ujemajo z menjavami sonca in kažejo na ta svet. Cerkveno leto pa je tisto, kjer se spominjamo odločilnih trenutkov odrešenja. To ni odvisno od vesolja in naravnih pojavov, ampak od božjega posega v našo zgodovino. Krščanstvo ni naravna religija, ki bi častila naravne sile.
18:00 - Začetek svete maše. Kot je v uvodu dejal nadškof Stres, smo nocoj ena sama molitvena osmina za porajajoče se življenje. Povezuje nas naša odgovornost za življenje, ki je tolikokrat ogroženo. Prosimo za razum, moč in spoznanje, pa tudi pogum, da bomo življenje branili, se zavzemali zanj in ga vedno spoštovali.
17:57 - Ob koncu večernic so blagoslovili adventni venec in prižgali prvo svečko na njem. Za nas je to znamenje, da vstopamo v neposredno pripravo na praznovanje Jezusovega rojstva. On poraja in razsvetljuje življenje. Z njim nam podarjaš upanje in veselje. V zaupanju in prošnji se pridružimo blagoslovu adventnega venca in prižiganju prve sveče na tem adventnem znamenju.
17:38 - Po molitvi rožnega venca se je v cerkvi začela molitev večernic, in sicer bodo to pete večernice. Z njimi smo povezali s Svetim Očetom v Vatikanu. K oltarju so pristopili nadškof Anton Stres, duhovniki, diakoni in ministranti.
17:05 - Verniki v cerkvi in poslušalci pred radijskimi sprejemniki premišljujejo veseli del rožnega venca. Rožni venec je ena izmed tradicionalnih poti krščanske molitve, ki se posveča premišljevanju Kristusovega obličja. Papež Pavel VI. ga je takole opisal: ker se torej rožni venec opira na evangelij in se osredotoča na skrivnost učlovečenja ter odrešenja človeštva, moremo to molitev imeti za takšno, ki je oblikovana kristološko. Tisto, kar je za rožni venec posebno značilno, namreč litanijsko ponavljanje »zdravamarije«, postane nenehno hvaljenje Kristusa. Na Kristusa se nanaša angelovo oznanjenje in pozdrav Krstnikove matere. Še več: ponavljanje besed »zdrava Marija« je kakor veriga, ob kateri se odvija premišljevanje skrivnosti. Ta Jezus namreč, ki ga vsak angelski pozdrav omenja, je prav isti, katerega zapovrstjo navedene skrivnosti postavljajo pred nas kot Božjega Sina in kot Sina Device.
Prvo desetko molita zakonca, ki pričakujeta rojstvo otroka, drugo skrivnost moli družina z otrokom s posebnimi potrebami, tretjo desetko družina z več otroki, četrto stari starši skupaj z vnuki in peto skrivnost učitelji in kateheti. Glasba in božja beseda bosta ustvarjali meditativno vzdušje.
