Robert BožičRobert Božič
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović

Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč

Slovenija | 19.11.2010, 09:47 Matjaž Merljak

Tretja nedelja v novembru je posvečena spominu na žrtve prometnih nesreč. Ob tem smo se v petkovem jutranjem programu pogovarjali s predsednikom Zavoda Varna pot Robertom Štabo. Med drugim je povedal, kakšen pomen ima vera pri soočanju s posledicami prometnih nesreč.

Povedal je, da pri tem spominu ne gre za projekt, ampak za gibanje, ki se je leta 1993 začelo v Angliji. Letos tudi že v Sloveniji v četrtič to obeležujemo. Iz dveh mest, Ljubljana in Maribor, kjer se je dogajanje začelo, bodo letos srečanja potekala v 24-ih mestih. Žrtve lahko povedo o bolečini in dajo izkušnjo za naprej, da se kaj takega ne bi ponovilo. Kot pravi je številka mrtvih in poškodovanih je v Sloveniji velika – prevelika, v zadnjih dveh letih se počasi približujemo srednje varnim, a zaslužimo si postati najbolj varna in to se da tudi doseči.

Žrtev prometne nesreče je človek, ki je kakorkoli vpleten v prometno nesrečo: povzročitelj, žrtev, bližnji … Vsem tem se po prometni nesreči začne dolgo trpljenje, ki jim uničuje življenje. V Zavodu varna pot so si zadali, da samo dobre želje nič ne pomagajo. Letos so izbrali geslo Dobre želje uresničujemo z dejanji. S tem nam želijo povedati, naj se spremenimo, naj vozimo strpno, prijazno, tako bo storjen konkreten korak k večji prometni varnosti.

Roberta Štabo smo vprašali tudi kakšen učinek ima povezovanje žrtev? In odgovor: Ko se ti zgodi prometna nesreča, se ti življenje v trenutku sesuje in takrat misliš, da si sam. A zgodilo se je mnogim pred tem. Ko se zgodi tebi, opaziš, kako si ranljiv. Obstaja tudi Evropsko združenje žrtev prometnih nesreč. Trpljenje in bolečnine so enake po vsem svetu: letno umre 1,3 milijona ljudi, 5-6 milijona poškodovanih. Vse politike sveta želijo spremeniti razmišljanje in so povabile žrtve, da povedo izkušnje, da se bo zakonodaja spremenila nam v dobro.

Na novice o prometnih nesrečah smo se navadili, nihče pa iz tega noče zavedati, da je za statističnim podatkom konkretno življenje in veliko bolečinami. O tem je treba govorit, ker si prometa ne moremo izbirati. Je del našega življenja. In kakšna je pomoč vere pri vsem tem? Robert Štaba odgovarja: Najlažje je gledati na religije kot nekaj daleč. V Zavodu Varna pot imamo psihosocialno pomoč za žrtve z vrhunskimi strokovnjaki. Po prometni nesreči se vsi spremenijo in vsi si poiščejo „nekaj več“- Bog, misel … Vsi vedo, da je materialno v življenju obstransko in se jim življenje spremeni v bogato duhovno življenje.

Kaj se bo v soboto dogajalo v 24-ih krajih po Sloveniji?
Osnovi scenarij prireditev je, da se zberejo ljudje, ki so prepričani, ljudje, ki so že trpeli in tisti, ki si ne želijo trpeti in hočejo, kaj spremeniti. Ljudje bodo povedali izkušnjo. V znak solidarnosti bodo lahko prižgali svečko ali oddali svojo željo - z zavezo, da se pridružijo svetovnemu gibanju, ki stremi k istemu cilju – viziji 0.

Robert Štaba je predsednik Zavoda Varna pot, sicer pa zaposlen kot sekretar komisije za vzgojo in promet pri Avto-moto zvezi Slovenije.

Slovenija, Svet
Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...