Kako v boju proti aidsu doseči "tri ničle"?

| 01.12.2010, 16:04

1. december je mednarodni dan boja proti aidsu. Strokovno tej bolezni, ki je končna stopnja okužbe z virusom HIV, pravimo sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti. Uveljavilo se je tudi ime kuga 21. stoletja. Upravičeno?

Aids poznamo že skoraj 30 let. Prvič so bolezen zaznali leta 1981, čeprav naj bi se po nekaterih podatkih, kot so obdukcijska poročila, opisi bolezenskih znakov in analize vzorcev krvi iz preteklosti, pojavila že nekaj desetletij prej. Nekatere teorije celo zagovarjajo tezo, da je virus HIV med ljudmi prisoten več kot sto let. O njegovem izvoru ni točnih podatkov. Še najverjetneje je, čeprav nedokazano, da je nekako prišlo do prenosa na človeka iz opic, točneje šimpanzov, pri katerih obstaja virus imunske pomanjkljivosti, po sestavi močno podoben človeški različici. Zagovorniki raznih teorij zarot medtem omenjajo tako prenos virusa z nezemljanov kot tudi namernega ali nenamernega izpusta virusa iz laboratorijev FBI oziroma CIA.

Okuženih je več kot 33 milijonov ljudi

Kakorkoli že, smrtonosna bolezen je med nami slaba tri desetletja in je do zdaj zahtevala najmanj 25 milijonov življenj. Okuženih je nekaj več kot 33 milijonov ljudi po vsem svetu, a zadnji podatki kažejo nekatere pozitivne spremembe. Število na novo okuženih se je namreč med letoma 2004 in 2009 znižalo za 19 odstotkov. Lani se je z virusom HIV na novo okužilo 2,6 milijona ljudi po vsem svetu, kar je sto tisoč manj kot leto prej. Poročilo programa Združenih narodov za boj proti aidsu navaja tudi znižanje števila umrlih za posledicami aidsa. Leta 2004 je bolezen zahtevala 2,1, lani 1,8 milijona ljudi.

Najbolj prizadeto območje je še vedno podsaharska Afrika, kjer je 69 odstotkov vseh novih okužb z virusom HIV. Lani se je na tem območju okužilo 1,8 milijona ljudi, sicer pa tu živi kar 22 milijonov in pol okuženih. Samo lani je na območju za posledicami aidsa umrlo 1,3 milijona ljudi. Velik del Afrike sicer zaznava znake upada bolezni. Na drugi strani narašča v nekaterih delih vzhodne Evrope in osrednje Azije. Na teh območjih je z virusom HIV okuženih 1,4 milijona ljudi, samo lani se je na novo okužilo 130 tisoč ljudi.

Mednarodna skupnost se zaveda širine problema

Skozi vse leto številne organizacije pripravljajo različne preventivne dejavnosti, a še posebej je prenašanju sporočila upanja, strpnosti, solidarnosti in razumevanja bolezni namenjen mednarodni dan boja proti aidsu, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila leta 1988. 192 svetovnih držav in najmanj 23 mednarodnih organizacij je na pobudo Združenih narodov leta 2000 v posebni deklaraciji sprejelo razvojne cilje tisočletja - eden od njih je do leta 2010 zagotoviti univerzalno dostopnost zdravljenja okužb z virusom HIV in aidsa ter zmanjšati širjenje virusa HIV, aidsa, malarije in drugih bolezni do leta 2015.

Žal napredek ni tako hiter. Kljub temu, da število okuženih z virusom HIV upada, da sta začela prevladovati sočutje in solidarnost ter da se javnost vse bolj zaveda, kako pomembno je priznavanje človekovih pravic, podatki kažejo, da 40 odstotkov okuženih nima možnosti za zdravljenje. A v prihodnost je vseeno vredno zreti pozitivno in z zaupanjem. Države namreč dokazujejo, da je univerzalen dostop do zdravljenja mogoče doseči. 144 tistih z nizkim ali srednje nizkim dohodkom je lani stopilo korak naprej. V poročilu Svetovne zdravstvene organizacije, Sklada Združenih narodov za pomoč otrokom in Skupnega programa svetovne organizacije za boj proti aidsu piše, da je bilo 15 držav, med njimi Bocvana, Gvajana in Južna Afrika, sposobno zagotoviti potrebno oskrbo in zdravila, ki preprečujejo prenos virusa z matere na otroka več kot 80-im odstotkom okuženih nosečih žensk,14 držav, med njimi Brazilija, Namibija in Ukrajina, je več kot 80-im odstotkom okuženih otrok zagotovilo dostop do zdravljenja virusa, 8 držav, med njimi Kambodža, Kuba in Ruanda, je medtem doseglo univerzalni dostop do antiretrovirusnega zdravljenja za odrasle.

Cerkev uspešna pri boju s smrtonosno boleznijo

Pomoč obolelim z aidsom ob številnih organizacijah nudi tudi katoliška Cerkev in je pri tem zelo uspešna. Sveti sedež ocenjuje, da vodi od 25 do 30 odstotkov vseh programov, ki se izvajajo v boju proti tej bolezni. Rezultati so zelo pozitivni, saj je prisotna v vseh koncih sveta. Tako pomaga tudi tistim, ki so izolirani, odrinjeni na rob. Velik je prispevek mednarodne Karitas, prav tako veliko naredi katoliška dobrodelna organizacija Sanje, ki je del globalnega programa za odpravo aidsa na črni celini. Ustanovila jo je skupnost svetega Egidija iz Rima in obsega kar 31 klinik ter 18 laboratorijev v desetih afriških državah. Organizacija je za uspešen boj proti širjenju virusa HIV izobrazila že 3 tisoč 600 strokovnjakov, finančno podporo ji nudijo tudi mnoga evropska podjetja.

Končajmo z besedami generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna, ki pravi, da si moramo po treh desetletjih krize zastaviti jasne cilje za doseganje "treh ničel". To pomeni nič novih okužb z virusom HIV, brez diskriminacije in nič smrti zaradi aidsa. "Na mednarodni dan boja proti aidsu se zavežimo, da bomo s skupnimi močmi uresničevali omenjeno vizijo, in sicer za vse ljudi na tem svetu."