Radio Ognjišče
Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Helena KrižnikHelena Križnik
Radio Ognjišče (foto: ARO)
Radio Ognjišče

Kaj so ZDA prinesle vmesne kongresne volitve?

"Nekatere volilne noči so zabavnejše od drugih. Nekatere so razveseljive, druge ne." S temi besedami je izide zadnjih kongresnih volitev v ZDA pospremil predsednik Barack Obama. Pred točno dvema letoma, ko je v Chicagu navdušen nagovarjal množico, ki ga je pozdravljala kot prvega temnopoltega voditelja svetovne velesile, si verjetno ni predstavljal, da lahko položaj, ki mu je bil zaupan, prinese tudi velika razočaranja.

Če so demokrati ob njegovi zgodovinski zmagi leta 2008 še preštevali sedeže, ki so jih takrat v kongresu odvzeli republikancem, so tokratne vmesne volitve na polovici predsedniškega mandata prinesle prav to - razočaranje. Za demokrate in Obamo. Ko je po volitvah stopil pred novinarje v Beli hiši, je povedal, da ga je sram zaradi najslabšega izida svoje stranke v zadnjih 70-ih letih.

Američani so na volilni torek, 2. novembra, izbirali vseh 435 članov predstavniškega doma kongresa, 37 od stotih senatorskih mest, 37 novih guvernerjev zveznih držav in predstavnike lokalnih oblasti. Republikanci so slavili na vseh frontah. Zabeležili so največjo zmago od leta 1938 in demokratom po vsega štirih letih odvzeli večino v predstavniškem domu, zaradi česar se je morala med drugim posloviti prva ženska na mestu njegove predsednice Nancy Pelosi. Za najmanj dve leti jo bo zamenjal John Boehner. Demokratom je kljub tesni bitki uspelo zadržati večino v senatu, a to je le majhen obliž na precej veliko rano.

Poraz demokratov je bil pričakovan.

V zadnjih 150-ih letih se je le štirikrat zgodilo, da stranka, ki nadzoruje Belo hišo, ni izgubila sedežev na vmesnih kongresnih volitvah. Kje tiči razlog? Predvolilne obljube in pričakovanja srečajo realnost. Po dveh letih mandata ljudje precej negativno ocenjujejo Obamovo delo. Gospodarska kriza in visoka stopnja nezaposlenosti namreč ne pojenjata. A predsednik novinarjem ni priznal, da je bila njegova dozdajšnja politika napačna. Po njegovem mnenju so volilni izidi pokazali, da so Američani jezni zaradi počasnega okrevanja gospodarstva. Kot je še dejal, so imeli volivci ukrepe za preprečevanje depresije za prevelike posege vlade, a po njegovem je šlo le za potrebne odgovore na razmere. Za naprej je Obama obljubil več prizadevanj za iskanje soglasja z republikanci in dejal, da nobena stranka nima monopola nad modrostjo.

Pred letošnjimi volitvami so se prebudili številni aktivisti

Precej mešano vlogo je na tokratnih vmesnih volitvah odigralo tako imenovano "gibanje čajanke", a zagotovo popestrilo dogajanje. Kljub temu, da so republikanci nanj gledali skeptično in ga demokrati niso jemali resno, mu je uspelo privabiti precej sredinskih volivcev. Za kakšno gibanje gre? Nastalo je lani, bolj ali manj spontano, prek vrste lokalnih in nacionalnih protestov proti najrazličnejšim Obamovim zakonskim predlogom. Gibanje čajank šteje 1400 zelo ohlapno povezanih skupin, nima voditelja, vsi kandidati, ki jih podpira, so republikanci, a vodstva stranke ne marajo. Čeprav ne kaže, da bi postalo tretja ameriška stranka, je v volilno kampanjo vneslo precej dinamike.

Obdobje dvovladja bo težko

Pred ZDA je zdaj težko obdobje kongresnega dvovladja. Z republikansko večino v predstavniškem domu se obetata dve leti blokad večjih zakonodajnih sprememb v Washingtonu. To po mnenju analitikov pomeni konec Obamovih načrtov za izvedbo imigracijske reforme in zakona proti podnebnim spremembam ter zaprtje taborišča za teroristične osumljence Guantanamo na Kubi. A na neuspeh bo zaradi demokratske večine v senatu in demokratskega predsednika v Beli hiši verjetno obsojena tudi večina republikanskih pobud. Omeniti velja zdravstveno reformo. Republikanci bodo zelo verjetno že spomladi zahtevali njeno odpravo, a jasno je, da bo Obama temu nasprotoval.

Najmanj vpliva bodo imeli volilni izidi na zunanjo politiko, zato v svetu poraza demokratov ne jemljejo preveč tragično. Kontinuiteto v odnosih z ZDA pričakujejo v Nemčiji, Rusiji in na Kitajskem ter palestinske oblasti, Izrael medtem računa na manjši pritisk v bližnjevzhodnih pogajanjih.

Kaj pričakovati leta 2012?

Kdo bo na prihodnjih volitvah izšel kot zmagovalec, je po vmesnih volitvah prezgodaj sklepati. Dejstvo je, da te volitve tradicionalno pritegnejo manj volivcev in se končajo s porazom predsednikove stranke, kar pa ne pomeni njenega neuspeha dve leti pozneje. Republikanci trenutno tudi še čakajo izrazito voditeljsko figuro, zato Obami za zdaj ni treba skrbeti. Analitiki medtem poudarjajo, da bo leta 2012 slavila tista stran, ki bo za pomanjkanje napredka uspešno krivila nasprotni tabor.

Viri: BBC, STA, MMC RTV SLO

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica