Lidija Čop
Bo siva ekonomija sploh kdaj doživela svoj zaton?
Komentarji
Slovenija po razcvetu sive ekonomije sega v sam evropski vrh. Zastopani so tudi vsi povzročitelji tega pojava: davčna politika, plačilna nedisciplina in tog trg dela.
Po ocenah Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije vrednost sive ekonomije znaša skoraj 30 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar pomeni, da iz davčne blagajne odnese približno milijardo evrov. Pri nas je tako neprijavljenega prometa za dobrih deset milijard evrov na leto.
Skoraj polovico sive ekonomije v Sloveniji sestavljajo utaje ustvarjenih prihodkov pri davčnih zavezancih, ki so za svoje blago ali storitve dolžni izstavljati račune in ki poslujejo z gotovino. Podatke o ustvarjenih prihodkih prirejajo prek računalniško vodenih registrskih blagajn. Država zato kot enega izmed ukrepov predlaga uvedbo tako imenovanih davčnih blagajn. Te bi uporabnikom omogočale natančno evidentiranje poslovnih dogodkov, hkrati pa onemogočale poznejše spreminjanje, kar je danes skorajda splošna praksa. Brisanje in spreminjanje računov in s tem prikazovanja prometa pa še zdaleč niso nedolžna dejanja. Gre pravzaprav za kršitev zakona o davčnem postopku, na podlagi katerega morajo zavezanci za davek dati davčnemu organu pravilne in popolne podatke. V Sloveniji izogibanje plačilu davkov velja kar za svojevrsten nacionalni šport, saj se še vedno premalo zavedamo, da bi bili davki, če bi jih plačevali vsi, lahko tudi nižji. Prav tako pa se z davčnimi blagajnami nadzorstvena funkcija z inšpektorja prenaša na kupca: s tem ko naj bi kupec vedno zahteval izdajo računa, posredno tudi nadzoruje.
Sicer pa v Evropski uniji o davčnih blagajnah ni enotnega mnenja. Nekatere države članice uporabo predpisujejo, druge članice pa, podobno kot pri nas, predpisujejo načela poslovanja, po katerih morajo biti poslovni dogodki pravilno evidentirani. Evropska komisija si prizadeva za poenotenje pravil znotraj Evropske unije, vendar so postopki šele v začetni fazi.
Davčne blagajne, ki bodo omejile davčne utaje, bi lahko po nekaterih ocenah v Sloveniji uvedli že sredi naslednjega leta, vse pa je seveda odvisno od zakonodajalca. 15. aprila letos je vlada ustanovila medresorsko delovno skupino za proučitev sistemskih ukrepov za preprečevanje davčnih utaj pri zavezancih, ki poslujejo z gotovino. Do konca meseca septembra naj bi tako davčna uprava vladi predložila poročilo o trenutnem stanju in morebitnih rešitvah. Zakonodajalec se bo nato odločil o sprejetju zakona, ki bi predpisal uvedbo davčnih blagajn. Pri pripravah zakonskih rešitev bodo upoštevali izkušnje drugih držav, ki so takšen sistem že uvedle, zakonodaja pa naj bi bila pripravljena že do konca letošnjega leta. Po pojasnilih Dursa pa davčnih blagajn ne bodo uvedli le za gostince, ki so po njihovih podatkih največji utajevalci davkov, pač pa za vsa podjetja, ki poslujejo z gotovino. Prepričani so, da bo takšen sistem bistveno omejil sivo ekonomijo v Sloveniji. Ob tem na Dursu izpostavljajo, da uvedba davčnih blagajn ne bo prinesla le zmanjšanja utaj davkov, temveč bodo preprečevale tudi zaposlovanje in delo na črno, hkrati pa se bo bistveno omejila nelojalna konkurenca. Zavezanec, ki pošteno plačuje vse dajatve, je namreč bistveno manj konkurenčen od tistega zavezanca, ki dajatve utajuje. Vendar gostinci menijo, da se z uvedbo davčnih blagajn razmere ne bodo bistveno izboljšale.
Na Gospodarski zbornici Slovenije poudarjajo, da je rešitev za enakopravnost davčnih zavezancev predvsem v dobrem nadzoru nad izvajanjem davčne zakonodaje. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije pa med ukrepi za zmanjševanje sive ekonomije izpostavlja spodbujanje zaposlovanja brezposelnih, preprečitev zlorabe registracij podjetij na fiktivnih naslovih, preprečevanje dela na črno, novelo zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, spremembo zakona o kmetijstvu v segmentu o dopolnilnih dejavnostih, znižanje stopnje DDV za storitvene dejavnosti, uvedbo 100-odstotne dohodninske olajšave, ki bi bila pogojena z zbiranjem računov ter ob tem povečanje pristojnosti inšpektorjev, in spremembo višine kazni, da bodo primerne obsegu nelegalno pridobljenih koristi.
Seveda pa davčne blagajne same ne bodo v celoti preprečile davčnih utaj, jih bodo pa bistveno omejile, pri čemer so pomembni predvsem posredni učinki, kot na primer preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, zagotavljanje konkurenčnega tržnega okolja in varnost potrošnikov. Pomemben pa je še en vidik: davčne blagajne so hkrati tudi sistemska rešitev, ki bo dala pozitivne učinke tudi na področju davčne kulture v Sloveniji, ki je trenutno na zelo nizki ravni.
Kakorkoli že, žalostno je predvsem to, da davčna kultura ni del splošne poslovne kulture podjetnikov, pač pa bo z morebitno uvedbo davčnih blagajn postala nujno in nezaželjeno zlo. Vendar, dati cesarju, kar je cesarjevega, velja in je treba upoštevati že od davnih časov. A kaj, ko se na drugi strani »slovenski cesar« odloča in ukrepa prepočasi. Tukaj pa je še kriza, ki dodatno onemogoča kakršnokoli spreminjanje, še najmanj pa hitro ukrepanje, kar pa naj bi bila odlika vsakega gospodarstva. Našega žal ne.
