"Slovenija v EU za Darfur storila največ"

| 04.08.2010, 18:50 Petra Stopar

V oddaji Pogovor o smo to sredo odkrivali temačne zavese humanitarne krize v sudanski pokrajini Darfur. O preteklosti in sedanjosti konflikta, ki je pretresel svet, so spregovorili aktivist za človekove pravice Tomo Križnar, humanitarni koordinator gibanja za pravičnost in enakost v Darfurju Sulejman Jammous ter misijonar Stane Kerin. Darfur je vojna za vodo, pa tudi za nafto.

Ime pokrajine pomeni domovina Furov. Njihovi potomci, še posebej ženske in otroci, pa so največje žrtve vojne za vodo, ki je najbogatejši vir tamkajšnjih gora. Vojna v Darfurju med arabskimi skupinami, ki jih podpira sudanska vlada, in avtohtonimi afriškimi uporniki, se je, sodeč po pričevanju medijskih virov, začela leta 2003, zaradi pomanjkanja vode, kar je posledica podnebnih sprememb, po pričevanju naših gostov pa konflikt traja že mnogo dlje. Ta vojna je prerasla v vojno za druga naravna bogastva, nafto, rudnine, kar privablja globalne igralce, med njimi najbolj ZDA in Kitajsko. Kljub temu, da na čelu sudanske vlade sedi človek, ki ga je haško sodišče obtožilo vojnih zločinov proti človeštvu in genocida nad afriškim prebivalstvom, je Omar al Bašir dobil politično legitimnost vnovič izvoljenega predsednika. Medtem se nadaljujejo napetosti med severom in jugom ter nasilje nad avtohtonim prebivalstvom. V mirovni načrt za Darfur je pred nekaj leti stopila Slovenija s pokojnim predsednikom Janezom Drnovškom.

 

Svetovno znani aktivist Tomo Križnar je v pogovoru poudaril, da so se v Darfurju začeli ljudje med seboj spopadati, ko so opazili posledice podnebnih sprememb. „V celotnem področju Sahela v zadnjih tridesetih letih je padlo štirideset odstotkov manj dežja in ljudi je zagrabila panika. In čeprav so prej Afričani in Arabci še nekako znali najti sožitje, tudi s pomočjo porok – zato so več ali manj istih barv – ali pa koridorjev, po katerih so lahko nomadski pastorji gnali svoje črede preko kmetijskih površin Afričanov, naenkrat to ni bilo več mogoče. Ni bilo več mogoče ugotovit, kdo je koga ubil, ker so prišla nova orožja, za masovno ubijanje. Te konflikte med Arabci in Afričani v Darfurju so izkoristili vladni ljudje, ki so želeli njihovo zemljo, pa ne toliko zaradi vode, ampak bolj zaradi nafte.Vojna za vodo za lokalne ljudi je vojna za nafto med velikimi super silami. To pa je nekaj, kar bomo morali vsi obsoditi.“

Humanitarni koordinator gibanja za pravičnost in enakost v Darfurju Sulejman Jammous je v imenu glavnih afriških upornikov dejal, da so razočarani nad neustreznim odzivanjem administracije ameriškega predsednika Baracka Obame, ki je pred mandatom obljubljal rešitev konflikta. Namesto tega želi Zahod problem pomesti pod preprogo do januarja 2011 referendum, ko Sudan čaka referendum, ki naj bi državo razklal na pol, na sever in jug. „Tako bi nastali šibki in nasprotujoči si deželi, obenem pa bi bili obe odvisni od ZDA, ki bi zaradi tako lahko povsod nadzorovala naftno in rudno bogastvo Sudana“, pojasnjuje Jammous. „Zato se ne zanašamo več toliko na Američane in kličemo Evropejce, da prevzamejo vodstvo.“ Ob tem je poudaril, da vse odkar je s prizadevanjem za mir v Darfurju začel pokojni slovenski predsednik Janez Drnovšek, je Slovenija za Darfur naredila največ. Izrazil je globoko hvaležnost za solidarnost, ki jo njegovemu ljudstvu izkazujeta tukajšnja država in Cerkev. Podporo prizadevanjem za mir v Darfurju je namreč trojica naših gostov junija dobila tudi pri predsedniku Slovenske škofovske konference in ljubljanskemu nadškofu Antonu Stresu.

 

Glavne žrtve humanitarne krize, ki jo zastira politična oblast pod roko Omarja al Baširja, so nedolžne žene in otroci. Kot je dejal misijonar Stane Kerin, „generacija, ki bi morala iti pred desetimi leti v osnovno šolo, ki je torej zdaj stara osemnajst let, ni videla v svojem življenju nič drugega kot nasilje, bombardiranje, posilstva, uničevanje naravnih virov, zastrupljanje in uničevanje vodnjakov“. Zato skušajo o teh stiskah spregovoriti čim več ljudem in čisto konkretno pomagati. Križnar pa opozarja, da premalo ljudi pozna to, kar se okrog nas kuha. „In če nam ni uspelo dveh vojn prej ustaviti, jo zdaj lahko.“

Posnetku oddaje Pogovor o lahko prisluhnete v spletnem arhivu ali v ponovitvi v četrtek ob 23.00.