Nadškofa Stres in Kramberger o izkoriščanju delavcev in družini
Slovenija | 15.08.2010, 11:00
Ljubljanski in mariborski nadškof Anton Stres in Franc Kramberger sta na praznik Marijinega vnebovzetja poudarila, da je potrebno zaščititi delavce in da se je družina znašla v težkem obdobju.
Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres se je v nagovoru na praznik Marijinega vnebovzetja na Brezjah najprej ustavil pri nedavnem evharističnem kongresu, na katerem smo poglabljali vero in prepričanje, da brez zvestega tedenskega obhajanja svete evharistije kot kristjani v tem svetu ne moremo preživeti. "Kot kristjanovo veliko poslanstvo pa omenil dobrodelnost in dejavno krščansko ljubezen, solidarnost in zavzemanje za družbeno pravičnost."
Mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger je sveto mašo daroval v baziliki na Ptujski gori. V začetku nagovora je poudaril, da Marijino življenje zaznamujeta dva mejnika, dva dogodka, dva Božja posega v njeno življenje. „Prvi je brezmadežno spočetje na začetku v prvem trenutku njenega življenja, drugi pa ob koncu njene zemeljske poti – vnebovzetje.“
Nadškof Stres: Enako moramo zaščititi osnovne pravice domačih in tujih delavcev
„V zadnjem času smo priča hudim krivicam, ki se množično dogajajo delavcem v nekaterih slovenskih podjetjih. Pravičnost je bila grobo in brezvestno poteptana. To je nedopustno in sramotno. Brez učinkovitega zatiranja samovolje ni mogoče zagotavljati osnovne pravičnosti v družbi,“ je bil jasen nadškof Stres. Poudaril je, da imajo odgovorni v državi ustrezna sredstva za preprečevanje takšnih krivic ter da imajo dolžnost, da to čim prej tudi v praksi zagotovijo. „Pri tem moramo enako zaščititi osnovne pravice domačih in tujih delavcev, saj ima vsak delavec pravico do dostojnega prebivališča, potrebnega počitka, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ter do pravičnega plačila za opravljeno delo. Kar se dogaja, trka na našo vest. Morda tudi v Cerkvi nismo dovolj hitro in jasno opozorili na krivice in stiske, v katerih so se znašli številni delavci kljub temu, da so jim karitativne organizacije pomagale po svojih močeh. Vsem duhovnikom in laikom, ki velikodušno pomagajo ljudem v stiski, velja še posebna zahvala za njihovo prizadevnost,“ je povedal nadškof Stres, ki je prepričan, da naša naloga ni samo pomagati in blažiti stisko, „ampak tudi opozarjati na krivice, ki se dogajajo zaradi neučinkovite zaščite temeljnih pravic delavcev. Ne samo za dobrodelnost, še prej je treba poskrbeti za pravičnost.“
Nadškof Stres: Treba je storiti vse, da bo lahko čim več otrok odraščalo ob očetu in materi
K vsemu dobremu in lepemu nas po besedah ljubljanskega nadškofa spodbuja Marijin zgled. „V svetu, v katerem živimo, je veliko stisk, kakor jih je vedno bilo in jih vedno bo,“ je poudaril nadškof in se ustavil tudi pri stiski družin in še posebej otrok. „Velikokrat se sicer zgodi, da otrokom umanjka oče ali mati. Tisti od staršev, ki ostane, se mora s podvojeno močjo truditi za ustrezno vzgojo in takim skrbnim staršem v enostarševskih družinah gre vse naše priznanje, pa tudi naša podpora in pomoč. Vendar vse te izjeme samo potrjujejo pravilo, da ni vseeno, v kakšnem družinskem okolju odraščajo otroci, ampak je za otroke najbolje, najbolj zaželeno in najbolj obetavno, če lahko doživljajo skrbno in odgovorno očetovsko avtoriteto ter brezpogojno materinsko ljubezen in nežnost. To ni samo ideal, to otrokom dolgujemo. Res je, da marsikdaj tega ni mogoče v polnosti uresničiti. Iz tega pa ne sledi, da smemo vlogo, pomen in vrednoto družine, zgrajene na zakonski zvezi moža in žene, še dodatno slabiti in reči, da je vseeno, v kakšni družinski skupnosti odraščajo otroci. Ni in nikoli ne bo vseeno! Zato je treba storiti vse, da bo lahko čim več otrok odraščalo ob očetu in materi. Tudi to je naša krščanska dolžnost.“
Ob sklepu nagovora na Brezjah je predsednik Slovenske škofovske konference nadškof Anton Stres še dejal, da je vera vrednota, vrednote pa spoštujemo, varujemo in branimo. „Mater Božjo bomo danes prosili, da bi mogli tudi mi ostati trdni v veri, kakor je bila Ona. Vera je milost, je dar, je blagor, saj naše življenje in življenje naših bližnjih osvetljuje in usmerja k Bogu, nas napolnjuje z veseljem, zaupanjem in tolažbo.“
Nadškof Kramberger: Danes je za družino težko obdobje
„Marijino vnebovzetje je za nas, ki smo romarji ali potujoče Božje ljudstvo, trdno upanje in tolažba, še več: zagotovilo in dokaz, da smo tudi mi na poti poveličanja. – Poveličanje ali večno življenje ni samo obljuba ali hrepenenje, ki ga nosimo v svojem srcu, še manj samo lepe sanje ali utvara, s katero bi Cerkev tolažila trpeče človeštvo, marveč od Kristusa zagotovljena prihodnost, naš cilj,“ je povedal nadškof Kramberger in dodal, da je po človeku Adamu prišla smrt, po človeku Kristusu pa vstajenje mrtvih. „Kot Adamovi potomci vsi umiramo in bomo umrli, a kot Kristusovi bratje bomo vsi oživeli, vstali, potem ko bo izničil vsako poglavarstvo in sleherno oblast in moč, nazadnje bo izničil smrt.“
Nadškof Kramberger: Med nami ne bo več poštenosti, če si vsak izmed nas ne bo prizadeval biti bolj pošten
Mariborski nadškof se je dotaknil tudi posvetitve ali izročitve slovenskega naroda Mariji. V posvetilni molitvi se po njegovih besedah ponovno izročamo Marij. „Gre za našo osebno spreobrnjenje. Med nami ne bo več poštenosti, če si vsak izmed nas ne bo prizadeval biti bolj pošten. Med nami ne bo več ljubezni, če si vsak izmed nas ne bo prizadeval za resnično ljubezen do drugih. Med nami ne bo več solidarnosti in čuta za sočloveka, če se bo vsak zapiral vase in gledal zgolj na svoje koristi. Med nami ne bo več prave žive vere, če si zanjo ne bo prizadeval vsak izmed nas. Kdor hoče spremeniti svet, mora najprej spremeniti sebe,“ je poudaril nadškof, ki ni mogel mimo družine, za katero je danes težko obdobje. „Vsi spoznavamo, da je družina ogrožena, koliko je razdrtih in razpadlih družin, koliko ločitev in nezvestobe, in prav v zadnjem času je na obzorju razglasitev in uzakonitev za »družine« tiste skupnosti, ki si tega imena ne zaslužijo in do tega imena po naravi nimajo pravice. In vse to je predstavljeno kot znamenje svobode, pravice in demokracije. Na nikogar ne želim s prstom pokazati, marveč ponoviti besede papežev Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. »Družina, postani in ostani to, kar si!« v očeh Stvarnika kot temeljno občestvo moža, žene in otrok. Kadar koli je kak narod stopil na drugačno pot družinskega življenja, je stopil na pot lastnega propada. To potrjuje zgodovina.“
Nadškof Kramberger: Bog življenja je za mnoge postal Bog stiske, Bog za zadnjo uro
Ob sklepu je mariborski nadškof omenil še izročitev Mariji Cerkve na Slovenskem, „da bi v zvestobi evangeliju gradila edinost“ v slovenskem narodu. „Nekaj nas mora združevati. Ne ideologija ne materializem ali kak drug »izem« ne strankarstvo ne politika ne sekte. Skozi stoletja nas je združevala Cerkev in med nami ustvarjala globoko duhovno enotnost. To poslanstvo ima Cerkev še danes, saj to spada k njeni naravi v popolnem spoštovanju človekove svobode in njegove odločitve za drugačen svetovni nazor,“ je povedal nadškof, ki se je dotaknil še izročitve domovine in Slovencev po svetu Nebeški Materi. „Danes je mnogo ljudi Boga izrinilo na rob življenja. Nanj se morda spomnijo le v skrajnih primerih trpljenja in smrti. Bog življenja je za mnoge postal Bog stiske, Bog za zadnjo uro. Ob koncu posvetilne molitve izročamo Mariji Slovence po svetu, v zamejstvu, ali v izseljenstvu, da bi ostali zvesti Bogu in domovini. Naj čutijo, da jih domovina ohranja v ljubečem spominu, da domača Cerkev moli zanje, saj smo z njimi povezani v eno občestvo vernih Slovencev in Slovenk, ki jih niti čas niti razdalje ne morejo ločiti.“
