Nadškof Stres: "Razumel sem, da si srečanja ne želi"
Slovenija
Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Anton Stres je v pogovoru za Reporter med drugim spregovoril o odnosih s predsednikom države Danilom Türkom. Dober mesec po nadškofovi umestitvi je bilo dogovorjeno njuno skupno srečanje.
Kot je dejal Stres, je povabilo nanj že prejel, a je nato Türk srečanje odložil na poznejši datum. Pozneje povabila ni bilo. Nadškof je to, kot pravi, razumel, kot da si srečanja ne želi.
Nadškofa Stresa je zato toliko bolj presenetilo, ko se je v javnosti pojavil predsednikov predlog izpred leta dni o skupnem razmisleku o organizaciji slovesnosti v Kočevskem Rogu. Pojavil se je „kot predsednikova ponudba, ki je jaz nisem hotel sprejeti. … Eden od dnevnih časopisov je o tem razpredal v nekaj številkah s podtonom, da nadškof ni želel sprejeti predsednikove ponujene roke. Glede na to, kar se je oziroma se ni zgodilo, je to neresnično.
Nadškof Stres je pojasnil, da je predsednik lani na Slovensko škofovsko konferenco res poslal pismo s predlogom, da bi letošnjo spravno slovesnost pripravili skupaj, vendar mu je takratni nadškof Alojzij Uran odgovoril, da Cerkev ne more biti stranka v postopku, torej da ne gre za to, da je Cerkev ena stran, ki se spravlja z drugo stranjo. Nadškof Stres je ob tem poudaril, da se namreč „stalno ponavlja kliše, po katerem naj bi bili komunisti partizani, cerkev pa domobranska, kar preprosto ni res. Mogoče so bili komunisti partizani, a vsi partizani še zdaleč niso bili komunisti. Velja tudi narobe: velika večina domobrancev so bili katoličani, a vsi katoličani niso bili domobranci". „Najprej je nujna brezpogojna privrženost resnici, k čemur sodi tudi preseganje šablon.“ … Vse dokler bomo povprek govorili o grdih črnih in lepih rdečih, prepevali partizanske pesmi in imenovali ulice po človeku, ki je zakrivil množične poboje, bomo še zelo daleč od bolj pravičnega pogleda na čas, v katerem se je razdvojil slovenski narod,“ je zatrdil nadškof Stres za Reporter.
Zakon o verski svobodi
Nadškof Stres je komentiral tudi nedavno odločbo ustavnega sodišča o zakonu o verski svobodi. „Ustavni sodniki so jasno povedali, da obstoječi zakon - razen dveh manj pomembnih določil - ni v nasprotju z ustavo“, pravi. Prav tako ni bil potrjen očitek, da zakon diskriminatorno privilegira večje verske skupnosti „ali celo, da je pisan na kožo Katoliški cerkvi. Glavni očitki, ki so leteli na zakon, so zdaj izničeni“, je poudaril nadškof Stres v pogovoru za Reporter. Kot je dodal, je še vedno mogoče napisati drugačen zakon, a se pri tem ne bo mogoče sklicevati na ustavo. „Treba bo jasno povedati, da tisti, ki hoče drugačen zakon, dela to iz političnih ali ideoloških razlogov.“
Ohraniti svojo identiteto
Nadškof Stres je prepričan, da mora Katoliška cerkev ohraniti zvestobo sami sebi. Le tako lahko ponudi nekaj zanimivega sodobnemu svetu. „Če se odpovemo svoji identiteti, nas jutri ne bo več. Če bomo še mi posvojili vse liberalne oziroma liberalistične iznajdbe, postali na primer privrženci evtanazije, istospolnih porok in podobno, potem nas nihče ne potrebuje. Če le ponavljamo, kar počno drugi, ne bomo pridobili nobenih novih simpatij, temveč bomo izgubili še tiste, ki jih imamo.“
