Nadškof Stres ni soglašal z lokacijo spomenika
Cerkev na Slovenskem Marta Jerebič
Na Pogačarjevem trgu bodo jutri odkrili spomenik ženskemu pogumu, ki obeležuje ženske demonstracije v času italijanske okupacije Ljubljane med 2. svetovno vojno. V medijih so se ob tem pojavile napačne informacije, da naj bi ljubljanski nadškof Anton Stres 'soglašal' s to postavitvijo.
Izjava ljubljanske nadškofije
Kot v izjavi za javnost pojasnjuje ljubljanska nadškofija, je zgodovinska komisija ugotovila, da tedanji ljubljanski škof Gregorij Rožman ni sodeloval pri razganjanju udeleženk demonstracij in da je bil napis na spomeniku iz leta 1953 neresničen in krivičen. Nadškof Stres izraža zadovoljstvo ob teh jasnih ugotovitvah. Hkrati pa je med vljudnostnim obiskom pri ljubljanskem županu maja letos podal svoje nestrinjanje z nameni mestnih oblasti, da spomenik kljub točnejšemu napisu spet postavijo v bližino stavbe škofije zaradi negativnega zgodovinskega povezovanja. Nadškof Stres vztraja pri mnenju, naj bo novi spomenik umeščen na prvotno predlagane lokacije – namreč v bližini Tromostovja oziroma Zmajskega mosta.
Predsednica zgodovinske komisije Milena Mileva Blažić je na včerajšnji tiskovni konferenci pobedala, da so se za nov spomenik odločili, ker so želeli narediti premik od sramotilnega stebra, ki ga je zaradi nasprotovanja Cerkvi predstavljal stari spomenik, k skulpturi ženskemu pogumu.Neresnične trditve ljubljanskega župana
Župan Zoran Janković je na tiskovni konferenci dejal, da je s postavitvijo spomenika, ki je delo kiparke Dragice Čadež, soglašal tudi ljubljanski nadškof Anton Stres. Po županovih besedah so namreč s spomenikom pokazali, da ne kažejo s prstom na Cerkev, ampak želijo postaviti spomenik pogumnim ženskam.
Ženske demonstracije
Ženske demonstracije so se po navedbah članice omenjene komisije Vide Deželak Barič ponavljale od januarja do novembra 1943. Bile so odgovor na krute ukrepe italijanskega okupatorja, ki je med drugim poslal v zapore in internacije okoli 25.000 prebivalcev ljubljanske pokrajine. Ker so bile rojene iz stiske, obupa in skrbi za svojce, so imele sprva spontan značaj. Postopoma so dobivale bolj organizirano obliko, očitna je postajala politična podpora osvobodilne fronte s komunistično partijo na čelu, pojasnjuje Deželak Baričeva.
Povojna oblast je po njenih besedah mesta množičnih demonstracij označila s štirimi obeležji. Obeležje pred stolnico je zavračala predvsem Cerkev, kajti že postavitev spominskega stebra leta 1953 je bolj spominjala na demonstracijo proti Cerkvi kot na poklon demonstrantkam, pravi Deželak Baričeva. Steber je bil namreč, kot navaja, postavljen tudi v funkciji političnega obračuna takratne oblasti s Cerkvijo.
Kot je še dejala Blažićeva, bodo stari spomenik, ki so ga odstranili leta 1991 in dali v restavracijo, postavili v ljubljanski mestni muzej. Vrednost postavitve novega spomenika pa znaša 66.600 evrov.
