"Svete" so le pravice
Slovenija
Vročina se je polegla in poletje kaže vse svoje čare, ki jih premore. Celo poslanke in poslanci bodo odšli na dopust – mnogi politiki so že zasidrali svoje razkošne barke v pristanišča vzdolž Jadrana.
In ko smo ravno pri njih – res mi ni jasno, kako se takšne hiše na vodi lahko zasluži s poštenim delom. Poudarek je na pridevniku pošten. Ja, tu se potem zaplete, a ne? Tako kot se je zapletlo v vladi, ko je gospodarski minister pošteno in javno izrazil dvome v poštenost delovanja ministra za visoko šolstvo. In mene ob vsem tem, čeprav lahko rečem, da sem po naravi optimistka, pošteno skrbi za našo prihodnost. Bomo zadolžili že naše še nerojene vnuke in kje je kdo, da bo udaril po mizi? Saj logika je preprosta – tako kot v družini, ki je pravo mini gospodarstvo veš, kakšni so odhodki, kakšni prihodki, koliko, če sploh, se lahko zadolžiš in kje so meje, bi tudi oblast morala stopiti na realna tla.
A bolje bo, da razmišljamo o poletnih temah, da po nepotrebnem ne dvigamo temperature. Zato se lotimo vsaj navidez lahkotnejše teme, hrane. O nej ves čas veliko pišejo in govorijo vsi mediji. Zdi se mi, da še nikoli ni bilo napisanih toliko receptov in toliko diet, kot jih je sedaj. Na eni strani slastne tortice, na drugi strani hitra rešitev za odvečne kilograme, V svetu pa je tako, da smo na eni strani priče prenasičenosti, na drug strani pa zremo velike oči in napete trebuščke sestradanih otrok. In ko se v naši družbi ubadamo s tem, zakaj nekateri mladi v šolah ne spoštujemo hrane, so na drugem koncu sveta, pa ne tako daleč, saj je Afrika blizu, srečni, če vsak drugi dan dobijo skodelico riža. Problem je, da hrana tu ni več sveta. Pri nas so svete le pravice in vsaka skupina jih kriči na ves glas, ne glede na to, da njihova pravica mogoče komu drugemu povzroči krivico. Tudi tu smo izgubili kompas in čut za sočloveka. Tudi miselnost, da kdo goljufa državo, je najbolj neumna – goljufa svojega soseda, prijatelja … Mi vsi smo država in imamo takšno, kot si jo zaslužimo.
Ko so se pred časom otroci v šoli norčevali iz hrane in so jim ukinili obroke, so se takoj javili zagovorniki pravic, da je otrok upravičen do redne prehrane. Pa smo pri rak rani naše družbe – ničesar se ne sme prepovedati, kaznovati. Tudi ko so meje neštetokrat prekoračene, zagovarjamo pravice. Veliko hrupa je povzročila tudi ukinitev subvencij za srednješolsko prehrano. Na forumih so mnogi pisali, češ, kako bodo nekateri sedaj prikrajšani za izobrazbo, ker jim starši ne bodo mogli plačevati prehrane. A govorimo o 19 evrih mesečno, ki res niso velika vsota, za socialno ogrožene pa tako ali tako poskrbijo s subvencijami. Zdi se mi, da je naša država še vedno zelo socialna in da se najslabše piše srednjemu razredu, ki dela in je kaznovan, če želi še kaj dodatno zaslužiti, ker ima voljo in ne želi biti v breme nikomur. A ob dohodnini si za pridnost kaznovan. Najbrž bomo kaznovani tudi z davkom na nepremičnine – nagrajeni pa tisti, ki živijo v družbenih stanovanjih.
Joj, spet postaja vroče, kajne? Naj ozračje ostane mirno in prijetno. In pred nami je možnost, da za to poskrbimo tudi mi, saj bo tu Krištofova nedelja, ko smo povabljeni, da z darovi za srečno prevožene kilometre pomagamo našim misijonarjem pri nakupu vozil. Kajti občutek, da si za nekoga, ki te potrebuje, storil nekaj dobrega je eden najlepših. Doživite ga že to nedeljo in uživajte v poletju.
