Južnoafriška republika: Je čas tudi za nove izzive?
| 14.07.2010, 16:20
"Ke Nako! Čas je!" Tako je odmevalo mesec dni, ko je Južnoafriška republika gostila enega največjih športnih dogodkov - svetovno nogometno prvenstvo. Privlačen, všečen naslov je predvsem želel spodbujati misel, da je država nekaj takega pravzaprav pripravljena, sposobna organizirati, v kar je marsikdo dvomil. Kljub nekaterim manjšim nevšečnostim ji je uspelo, a pojavlja se vprašanje, ali je čas na njeni strani tudi po zadnjem sodnikovem žvižgu? Se je pripravljena soočiti z vsemi izzivi, ki so ostali, potem ko so jo zapustili nogometaši, številni politični in drugi ugledneži ter množice navijačev?
Strokovnjaki pravijo, da bo Južnoafriška republika pozitivne posledice enomesečne norije v svojem turizmu, infrastrukturi in gospodarskem stanju čutila šele na dolgi rok. Milijarde zdaj štejejo predvsem Mednarodna nogometna zveza Fifa, ki se lahko pohvali s skoraj rekordno prodajo vstopnic za boje na travi in zelo visoko televizijsko gledanostjo, ter sponzorji. "Svetovno nogometno prvenstvo je velik posel, kar zelo dobro razumejo sponzorji, ker se vložek, ki ga dosežejo s sponzoriranjem ali reprezentance ali nekega podobnega dogodka hitro povrne," meni ekonomist Aleksander Kešeljević.
Tudi država prirediteljica izšla kot zmagovalka
A čeprav se zdi, da si trenutek manejo roke predvsem ostali, je zmagovalka tudi država prirediteljica. Le njeni voditelji bodo to morali izkoristiti. Začetek zgodbe o uspehu bi lahko bil povečan ugled Južnoafriške republike. Kot je za naš radio povedal Kešeljević: "Južnoafriška republika je skušala popraviti videz, ki ga je imela tudi zaradi apartheida, poskrbela je za promocijo in s tem tudi za povečan turistični obisk."
Pred prvenstvom so napovedi kazale, da bodo tekme v državo privabile 450 tisoč obiskovalcev z vsega sveta. A po podatkih notranjega ministrstva je v Južnoafriško republiko v prvih treh tednih turnirja prišlo 200 tisoč nogometnih navdušencev, kar še vedno ni slabo, opozarjajo ekonomisti. Ob tem dodajajo, da bi v prihodnjih petih letih državo utegnilo obiskati več kot 2 milijona ljudi. "Turisti se radi vračajo tja, kjer so doživeli lepe trenutke. Na podlagi tega se lahko Južnoafriška republika, ki ima mnogo turističnih znamenitosti, zanaša, da se bodo turisti nekoč v prihodnosti vrnili tja, kjer so letos doživeli lepe trenutke," je prepričan Kešeljević.
Se bodo začetni stroški povrnili in kdaj?
V infrastrukturo in telekomunikacije je Južnoafriška republika pred svetovnim nogometnim prvenstvom vložila ogromno denarja - nekaj milijard je šlo za urejanje prometa ter gradnjo in prenovo stadionov. Kešeljević poudarja: "Začetna investicija v organizacijo tega dogodka je izredno velika. Za nemoten potek prvenstva je morala na primer država postaviti nove stadione. Če jih bo potrebovala tudi v prihodnje, je to smiselno. Dejstvo je, da začetnih stroškov ne bo mogla pokriti le s turističnim obiskom. Pomemben je čas po svetovnem prvenstvu, kako bo Južnoafriška republika sposobna upravljati te objekte."
Predsednik Jacob Zuma je prepričan, da se je naložba že in se še bo obrestovala. Ob tem je poudarjal več deset tisoč novih delovnih mest, predvsem v gradbeništvu. Mastno so v času mundiala služili hotelirji, gostinci, izposojevalci avtomobilov in turistične agencije ter prodajalci spominkov. Finančno ministrstvo je predvidelo, da bo enomesečni turnir k letošnjemu BDP-ju Južnoafriške republike prispeval 0,4 odstotka.
Nekateri objekti se ne bodo izognili propadanju
A precej domačinov je prepričanih, da pozitiven vpliv, o katerem govori oblast, ne bo dosegel najrevnejših. Prvenstvo je res ponudilo nova delovna mesta, temu ne oporekajo, ob tem opozarjajo, da je bila večina začasnih. Skrbi jih tudi strošek vzdrževanja desetih novih oziroma prenovljenih stadionov v 49-milijonski državi, kjer številni nimajo dostopa do pitne vode ali urejene kanalizacije, več kot 13 milijonov ljudi pa živi od takšne in drugačne socialne pomoči. Predsednik Zuma sicer odgovarja, da bodo stadione uporabljala moštva ragbija in kriketa, da bodo vabili evropske nogometne ekipe, država je že napovedala, da se bo potegovala tudi za poletne olimpijske igre leta 2020. Verjetno pa se vsaj nekaj teh objektov ne bo moglo izogniti životarjenju. Tako meni tudi ekonomist Kešeljević: "Glede na število stadionov in glede na potrebe, ki jih imajo, bo verjetno prišlo do prekomernih kapacitet."
Nekateri Južnoafriški gospodarski strokovnjaki sicer ocenjujejo, da bodo imela gradbena podjetja zaradi izkušenj, ki so jih pridobila ob pripravi svetovnega nogometnega prvenstva, v prihodnosti več možnosti sodelovanja pri večjih projektih. Tisti delavci, ki so bili zaposleni le v času mundiala in priprav nanj, pa so imeli možnost dodatnega izobraževanja in usposabljanja, ki je drugače ne bi bili deležni. Vse omenjeno naj bi pripomoglo k razvijanju gradbene dejavnosti v državi.
Pomembna sta upanje in enotnost naroda
Bolj kot vprašanja o tem, kakšna prihodnost čaka za zdaj še mogočne stadione in koliko delavcev bo dejansko ostalo zaposlenih, odmeva dejstvo, da je svet na Južnoafriško republiko začel gledati z drugačnimi očmi. Če se je še pred svetovnim nogometnim prvenstvom govorilo predvsem o kriminalu, visoki stopnji aidsa in revščini, je država zasvetila v novi luči. Domačini so pokazali enotnost. Med njimi je zavelo upanje, da bo prihodnost lepša, kar so občutili številni obiskovalci, ki bodo gotovo pripomogli, da se bo dober glas s črne celine slišal povsod.
