Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Tanja DominkoTanja Dominko
Lidija Čop (foto: ARO)
Lidija Čop

Nas bodo rešile ekoinovacije?

| 06.07.2010, 11:56

Ekoinovacije so prepričanju gospodarstvenikov ključnega pomena za sedanje in prihodnje družbene izzive še zlasti na področju okolja. Ustvarjalnost in dinamika malih in srednje velikih podjetij pomeni, da imajo ključno vlogo na tem področju - kot ekoinovatorji in kot uporabniki zelenih tehnologij.

Ekonomisti zatrjujejo, da so ekoinovacije ključ za podporo naši družbi v naslednjih 50 letih in za zmanjšanje razlik med pritiski na okolje in življenjskim standardom. Tehnologija bo most, ki bo povezoval vrzel in razvoj te tehnologije in vključeval ekološke inovacije v izdelke, procese in storitve malih in srednjih podjetij.

Po podatkih, na katere se opira Evropska komisija, je več kot 99 odstotkov vseh evropskih podjetij malih in srednjih podjetij. Ta zagotavljajo kar dve tretjini vseh delovnih mest v zasebnem sektorju in prispevajo več kot polovico vse dodane vrednosti ustvarjene v podjetjih v Evropski uniji.

Sicer pa je glavno orodje Evropske unije za financiranje raziskav v Evropi tako imenovani 7. okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj. Za njegovo delovanje od leta 2007 do 2013 je namenjeno dobrih 53 milijard evrov, kar je obenem tudi največji doslej dodeljeni proračun za takšne programe.

Slovenija je skupaj s številnimi državami v obdobju gospodarske krize in je razmeroma slabo pripravljena hitro odgovoriti na številne izzive, ki jih ta kriza prinaša. Tako na evrskem območju v prvem četrtletju beležimo 0,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda, Slovenija pa je v tem obdobju izgubila kar 1,2 odstotka. Globalna kriza pa zaradi slabih gospodarskih razmer slabi konkurenčnost gospodarstva in s tem posredno vpliva tudi na delež sredstev za raziskave in razvoj.

Velika priložnost za spodbujanje raziskav in razvoja ter inovativnosti in hkrati za pridobivanje nepovratnih sredstev pa je tudi aktivnejše sodelovanje naše države v okvirnih programih Evropske unije. Prav okvirni programi že vrsto let igrajo vodilno vlogo na področju multidisciplinarnih raziskav in sodelovalnih dejavnosti v Evropi in drugod po svetu. Sedmi okvirni program je glavno orodje Evropske unije za financiranje raziskav v Evropi. Slovenija v okvirnih programih sodeluje od leta 1999. V 5. operativnem programu smo od Evropske unije pridobili skoraj 40 milijonov evrov, v 6. operativnem programu pa dobrih 76 milijonov evrov. Po dveh letih 7. operativnega programa smo počrpali že približno 44 milijonov evrov. Rezultati kažejo, da smo po uspešnosti črpanja sredstev glede na število prebivalcev celo pred nekaterimi državami članicami Evropske unije, povečuje pa se tudi obseg sodelovanja podjetij in javnih raziskovalnih organizacij v evropskih programih.

V sestavi 7. operativnega programa je najbolj dinamičen program Sodelovanje s proračunom več kot 32 milijonov evrov, kar je več kot dve tretjini sredstev celotnega operativnega programa. V programu Sodelovanje je bilo v prvih dveh letih izvajanja programa podpisanih tudi največ pogodb z udeleženci iz Slovenije.

Eno od glavnih tematskih področij v okviru programa Sodelovanje je tema Okolje s poračunom 1.800 milijonov evrov. V okviru te teme se želi Evropska unija spopasti z vprašanji, kot so vse bolj grozeče podnebne spremembe, ki jih povzročajo naraščajoče človekove obremenitve okolja, in razvoj do okolja prijaznih tehnologij ter izboljšanje upravljanja naravnih virov. Za mednarodni razpis v letu 2010 bo v ta namen podeljenih 250 milijonov evrov, vsebina razpisa pa bo objavljena konec julija.

Evropska komisija letos v okviru teme Okolje prvič objavlja tudi samostojen razpis, usmerjen na področje ekoinovacij kot osnove za trajnostno usmerjen tehnološki razvoj družbe. Razpis bo objavljen konec julija, proračun razpisa pa je 50 milijonov evrov. Eden od pogojev je, da mora biti delež za mala in srednje velika podjetja najmanj od 25 do 30 odstotkov vseh upravičenih sredstev.

Predvsem za mala in srednje velika podjetja je zanimiv še Program za konkurenčnost in inovacije, ki ga uporablja Evropska komisija predvsem za podporo podjetništvu. V okviru tega programa je bil sredi aprila objavljen razpis za ekološko inovativna podjetja. Če je 7. operativni program namenjen predvsem bazičnim raziskavam in razvoju do razvoja prototipa, pa je Program za konkurenčnost in inovacije namenjen razvoju prototipa in uvajanju izdelka na trg.

Vsa navedena dejstva le še potrjujejo pomembnost spodbujanja ekoninovacij na vseh področjih družbenega pomena za konkurenčnost gospodarstva v okviru trajnostnega razvoja. Slovenija pa se mora v prihodnje še bolj neposredno in še intenzivneje vključevati v mednarodne razvojne pobude in programe, okrepiti sodelovanje med raziskavami in razvojem in gospodarstvom ter preiti k ciljno usmerjenemu vključevanju na prioritetna področja mednarodnih iniciativ. Ekonomisti mala in srednje velika podjetja označujejo s hrbtenico evropskega gospodarstva, pri čemer so primarno odgovorna za bogastvo in gospodarsko rast in imajo ključno vlogo pri inovacijah ter pri razvoju in raziskavah. Vsa ta podjetna podjetja poskušajo najti svojo nišo v gospodarstvu in se odzvati na potrebe v družbi. Tudi s pomočjo evropskih sredstev.

br. Dominik Papež (photo: Lojze Mušič) br. Dominik Papež (photo: Lojze Mušič)

Diakonsko posvečenje br. Dominika Papeža

V skupnosti bratov kapucinov je bila včerajšnja nedelja posebej slovesna. Novomeški škof Andrej Saje je namreč v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Ambrusu v diakona posvetil br. Dominika Papeža.

Prenova ljubljanske tržnice (photo: Elea iC; Scapelab) Prenova ljubljanske tržnice (photo: Elea iC; Scapelab)

Ljubljanska nadškofija: Pogajanj ni bilo

V javnosti zadnje dni odmeva novica Mestne občine Ljubljana, da je pridobila soglasja za izdajo gradbenega dovoljenja za prenovo osrednje ljubljanske tržnice z gradnjo garažne hiše.

Mag. Andreja Jernejčič (photo:  Lin&Nil, svetovanje in izobraževanje, d.o.o.) Mag. Andreja Jernejčič (photo:  Lin&Nil, svetovanje in izobraževanje, d.o.o.)

Nastop je zame zadetek v polno

Mag. Andreja Jernejčič je z več kot petindvajsetletnimi izkušnjami v komuniciranju, novinarstvu in odnosih z javnostmi, strokovnjakinja za javno nastopanje. Je avtorica sedmih knjig ter dveh ...

Poročnika Benjamin Gaube in Aljaž Kurbos ter voditeljica Maja Morela (photo: Rok Mihevc) Poročnika Benjamin Gaube in Aljaž Kurbos ter voditeljica Maja Morela (photo: Rok Mihevc)

V najslabšem primeru skočim iz letala

V Kolokviju smo se dvignili med oblake, leteli, pilotirala pa sta poročnika Slovenske vojske Benjamin Gaube in Aljaž Kurbos. Mlada pilota sta z nami delila svojo pot izobraževanja in ...