Arbitražni sporazum po neuradnih podatkih potrjen s tesno večino
Slovenija | 06.06.2010, 22:55
Arbitražni sporazum je na nedeljskem referendumskem glasovanju dobil podporo večine volivk in volivcev. Po skoraj vseh preštetih glasovnicah - nepreštetih je še nekaj več kot 500 glasovnic - je po neuradnih podatkih za uveljavitev sporazuma glasovalo 51,48 odstotka volivk in volivcev, proti pa 48,52 odstotka. Volilna udeležba je bila 42,28-odstotna.
V neuradnih začasnih delnih izidih Državne volilne komisije so zajeti podatki o glasovanju s 3385 volišč po državi, ki jim morajo prišteti še 543 glasovnic z dveh volišč. Izidi kažejo, da je arbitražni sporazum podprlo 368.085 volivk in volivcev oziroma 51,48 odstotka, proti pa je glasovalo 346.928 volilnih upravičencev oziroma 48,52 odstotka.
Med osmimi volilnimi enotami so arbitražni sporazum podprli volivci v petih, nasprotovali pa v treh volilnih enotah. Največjo podporo sporazumu so namenili volivci v volilni enoti Postojna (za 56,51 odstotka, proti 43,49 odstotka), "za" pa so se izrekli tudi volivci v volilnih enotah Ljubljana - Center (za 56,19 odstotka, proti 43,81 odstotka), Ljubljana - Bežigrad (za 53,68, proti 46,32 odstotka), Maribor (za 52,03 odstotka, proti 47,97) in Novo mesto (za 50,27 odstotka, proti 49,73 odstotka).
Proti arbitražnemu sporazumu pa so se večinsko izrekli volivci v volilni enoti Kranj (za 46,23 odstotka, proti 53,77 odstotka), Ptuj (za 47,10 odstotka, proti 52,90 odstotka) in Celje (za 48,42 odstotka, proti 51,58 odstotka).
V ponedeljek bodo k izidom glasovanja prišteli tudi glasove, ki bodo prispeli po pošti iz Slovenije. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je takšno glasovanje zahtevalo 1278 volivk in volivcev. Na končni izid pa bo treba počakati do 14. junija, ko bodo prešteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine - takšno glasovanje je zahtevalo 3257 volivcev -, ter glasovnice z diplomatsko-konzularnih predstavništev.
Volilna udeležba na današnjem referendumu je bila 42,28-odstotna, glasovalo je 721.266 volilnih upravičencev. Največja volilna udeležba je bila v volilni enoti Ljubljana - Center (47,77-odstotna), najmanjša pa v volilni enoti Ptuj (37,51-odstotna). V Kranju je bila udeležba 43,93-odstotna, v Postojni 42,63-odstotna, v volilni enoti Ljubljana - Bežigrad 45-odstotna, v Celju 40,61-odstotna, v Novem mestu 40,23-odstotna in v Mariboru 39,86-odstotna.
Odzivi politikov
Predsednik opozicijske SDS Janez Janša je v odzivu na izide referenduma o arbitražnem sporazumu ocenil, da je izgubila Slovenija. Hkrati je priznal, da so izgubili tudi nasprotniki arbitražnega sporazuma. Kot je še dejal, je bilo že pred glasovanjem jasno, da dobrega rezultata ne bo, zdaj ko je le odstotek razlike med zagovorniki in nasprotniki sporazuma, pa sam ne vidi zmagovalca. "Izgubila je Slovenija absolutno," je dejal prvak SDS in dodal, da je slovenska vlada "zapravila idealno zgodovinsko priložnost, ko so naši aduti v pogajanjih s sosednjo Hrvaško za dokončno določitev meje najmočnejši". Ta adut je bil po njegovih besedah prodan "za nekakšen stik, iz katerega nihče ne ve, kaj bo". Opozoril je še, da "bomo rezultat plačali vsi", volilno udeležbo na današnjem referendumu pa je označil za slabo.
Predsednik SLS Radovan Žerjav je ob prvih izidih referenduma a arbitražnem sporazumu dejal, da je optimističen in da je treba do konca počakati na izid. Kot je dodal, bo "morala vladna koalicija prevzeti svoj del odgovornosti, ko bodo arbitri sprejeli razsodbo o meji". Ker sporazum ne vsebuje časovnice pa bo po njegovi oceni "zelo zelo" pomembna sestava arbitražnega sodišča, saj lahko razsoja tudi deset let. Ključno vlogo sta na današnjem referendumu imela dva aspekta: naveličanost državljanov z vprašanjem in politični spopad med glavnima političnima strankama, je še dejal Žerjav.
Volivci so tokrat bolj odločali o tem, da se spor o meji med Slovenijo in Hrvaško enkrat konča. Tisti, ki smo proti, menimo, da na ta način spora ne bi smeli reševati, je ob prvih izdih referenduma o arbitražnem sporazumu za STA dejala predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak. Ob tem pa je poudarila, da je voljo ljudstva treba spoštovati. Sicer pa Novakova obžaluje, ker po njenem mnenju arbitražni sporazum za prihodnost Slovenije ni dober, "da smo pustili, da o naših mejah določajo drugi in še na podlagi takšnega sporazuma, ki je nejasen in v škodo države". Kot še ocenjuje, bo Slovenija na podlagi arbitražnega sporazuma izgubljala, ampak voljo ljudstva je treba spoštovati. Ob tem je izpostavila, da je vlada tista, ki bo morala sprejeti odločilne in nadaljnje korake. "V Novi Sloveniji, v kolikor bo k temu povabljena in kolikor je v naši moči, seveda smo vedno pripravljeni na konstruktivno sodelovanje v dobro Slovenije," je dodala.
Slovenski premier Borut Pahor je po potrditvi arbitražnega sporazuma na referendumu ocenil, da je bila to velika zmaga za Slovenijo. Slovenija se je odločila za pošteno mejo s Hrvaško. Odločila se je, da odpre novo poglavje odnosov," je dejal Pahor. "Sicer s tesno, a dovolj veliko večino, se je Slovenija odločila za pošteno mejo s Hrvaško," je dejal premier. "Rezultat se zdi tesen. Čeprav ne tako zelo. Rezultat je zelo jasen ob visoki udeležbi na referendumu," je dodal. Slovenija se je odločila za novo poglavje odnosov s Hrvaško in to so, kot je dejal Pahor, danes že ugotovili tudi s hrvaško kolegico Jadranko Kosor in hrvaškim predsednikom Ivom Josipovićem. "To je sporazum, ki je zelo ugoden za Slovenijo in sprejemljiv za Hrvaško. Oba naroda bosta lahko živela ob meji, ki jo bo postavilo arbitražno sodišče dokončno," je dejal Pahor.
Predsednik republike Danilo Türk je v nagovoru narodu dejal, da je Slovenija z odločitvijo na referendumu sprejela pomemben korak naprej v reševanju spora o meji s Hrvaško ter potrdila privrženost arbitraži "kot dobremu, v naših razmerah najboljšemu načinu za mirno rešitev spora". "Ta odločitev je legitimna in dokončna," je dejal predsednik. Kot je dodal, nas že jutri čaka nova faza, "priprava argumentov, ki jih bomo predložili arbitraži" in z njihovo pomočjo bomo "dosegli pravično rešitev, tako, ki bo v celoti izpolnila pričakovanja in interese slovenske države".
Za predsednika državnega zbora Pavla Gantarja je izid referenduma o arbitražnem sporazumu pričakovan. Kampanja je bila namreč zelo ostra in vsi so vedeli, da bo rezultat tesen, predsednika DZ pa veseli, da so na koncu "zmagali zagovorniki razuma".
