Dr. France Bučar: Arbitraža je poraz in izpričuje našo nesposobnost

Slovenija | 02.06.2010, 14:25

„Referendum je norčevanje iz ljudi in podcenjevanje njihove pameti,“ je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal prvi predsednik demokratično izvoljene skupščine dr. France Bučar, ki se je strinjal s trditvijo, da je predsednik države, ki bi moral narod povezovati, stopil na stran delitve, ko se je jasno izrazil za sporazum o arbitraži.

Ta država še zmeraj ni naša država

Starosta slovenske politike profesor Bučar je na vprašanje, kako ocenjuje reševanje mejnega vprašanja od osamosvojitve naprej dejal, da to kampanjo povezuje „na določen način s procesom našega osamosvajanja.“ Po besedah Bučarja so se takrat pojavljali dvomi, ali smo sposobni za samostojno državo ali ne, danes pa se ta dvom kaže tudi pri sporazumu o arbitraži. „Velik del protagonistov tudi sedanjega sporazuma s Hrvati je idejno naslednik teh dvomov, ki jih je DEMOS odklonil, pri mnogih pa so ostali in so se praktično uveljavljali vse skozi. Naša zunanja politika je tako temeljila na tem dvomu. Mi smo se do današnjega dne osamosvojili in osvobodili, mi smo dobili državo, ki je po svoji strukturi, organizaciji in pravu formalno samostojna, miselno pa ta država, ki smo pravzaprav mi, še ni postala del nas samih. In to je integralni del te kampanje. Ta država še zmeraj ni naša država, mi se ne obnašamo tako, kot se obnaša samostojna država in ves problem je tukaj,“ meni profesor Bučar.

Že v izhodišču je vgrajena laž

„Hrvati so ves čas silili na naše ozemlje, ga korak za korakom osvajali, mi smo pisali note, Hrvati so jih metali v koš. In poglejte, v preambuli k temu sporazumu imate med drugim tudi „po tolikih letih prizadevanj“ – kar ni res. Vidite, že v izhodišče je vgrajena laž, mi smo se skozi trudili, sedaj bomo pa končno konec naredili, nič se nismo trudili, šele začeti se je treba“, je jasen profesor, ki je prepričan, da dogovor Drnovšek-Račan v primerjavi s sedanjim sporazumom ne „figurira v ničemer. „V tem sporazumu je rečeno, da bo arbitražno sodišče določilo šele mejo med Slovenijo in Hrvaško, kar pomeni, da je meja popolnoma neopredeljena. Tukaj je zanimivost vsega tega! Če je meja med Slovenijo in Hrvaško neopredeljena, kje je tista startna osnovno, da jo začnemo količiti,“ se sprašuje Bučar in dodaja, da smo se že v naprej odpovedali stisku z odprtim morjem, saj smo sprejeli stališče, „da je to, kar ima danes v posesti Hrvaška, izhodišče za vse naprej. To enostavno ne gre skupaj. To je v sporazumom vgrajen del domneve,“ poudarja profesor, ki meni, da s sporazumom o arbitraži izgubljamo stik z odprtim morjem. „Ne samo to, še več! Mi smo s tem arbitražnim sporazumom odprli celotno fronto. Mi sploh nimamo več določenih meja, sedaj jih bomo šele določili.“

Izvirni greh vsega je na politični „vrhuški“

Da je politika reševanje tega vprašanja presnela na državljanke in državljane, je po besedah dr. Bučarja še dodatni „madež na naši politiki.“ „Izvirni greh vsega je na politični „vrhuški.“ Ko je prišel osnutek tega sporazuma v javnost, je predsednika vlade izjavil: „To je najboljša rešitev.“ Med drugim je omenil tudi mene: „Jaz imam prav, Bučar nima prav“. Do sem je stvar popolnoma legitimna. Vendar, če imam „jaz prav“ kot predsednik vlade, potem moram povedati, zakaj in v čem imam prav. Ampak on se je obnašal kot nekoč Kardelj, ko je rekel: „Roma locuta causa finita (Rim je spregovoril, zadeva je končana)“, v tem je stvar,“ je povedal dr. Bučar in dodal, da ne predsednik vlade ne njegovi zagovorniki niso predstavili nobenega argumenta, odločitev so predali v roke državljanov. „S tem je naša „vrhuška“ politika vprašanje meje kot nacionalni problem prekvalificirala in spremenila v strankarski boj. To je resnično grdobija, ne samo napaka,“ je odločen profesor.

Tukaj je sporno samo tisto, kar imamo Slovenci

„Vprašanje odločanja o teh stvareh, ki so strokovna, je vprašanje politike, zato so izvoljeni, zato so prevzeli odgovornost in imajo vse potrebne pristojnosti, so si pa lepo umili roke, verjetno zavedajoč se svoje odgovornosti, da bodo tole stvar prevalili na ljudi,“ dodaja dr. Bučar, ki rešitev sicer vidi v arbitraži, vendar le v primeru: „da arbitraža določa, kar je sporno za obe strani. Tukaj pa je sporno samo tisto, kar imamo Slovenci, absolutno nesporno tisto, kar imajo Hrvati. Tako enostavno ne gre,“ opozarja starosta slovenske politike. Zanima ga tudi, kaj pomeni v sporazumu omenjena uporaba mednarodnega prava: „Kje je tista izhodiščna točka, kjer se mednarodno pravo začne, kje je tista točka, ki velja kot absolutno pravno nedotakljiva? To je zaenkrat samo meja med staro Avstrijo in Vojvodino Krajnsko, če hočemo biti strogi formalisti. Prava zato ne moremo uporabljati, ker nobenemu na misel ne pride, da mora biti meja pri Reki ali na Trsatu, kamor smo včasih hodili. Tukaj gre za poštenost, dobre medsosedske odnose, za zgodovino, etiko, narodnostno načelo itd., tu je pa verjetno možen samo arbitražni dogovor, ne to, kar so naredili sedaj.“

Strašijo nas, kaj bo pa potem?

O vlogi zunanje politike v dosedanjem reševanju mejnega spora je dr. Bučar povedal: „Naša zunanja politika, v kolikor sploh lahko govorimo, da je bila politika, je vse čas izhajala iz podmene, češ da se ne čutimo popolnoma samostojne. Tako so se obnašale vse vlade, od prve do zadnje. Nobena se ni postavila na stališče, to je slovenska država in se mora obnašati kot država, mi smo se obnašali kot provinca. Čigava?“ Profesor je v pogovoru za Radio Ognjišče opozoril, da nas politiki strašijo z vprašanjem, kaj bo, če sporazum zavrnemo. „Strašijo nas, kaj bo pa potem? Vsa Evropa bo govorila, to so pa spet stari Balkanci, ki se ne znajo kulturno obnašati, spet bodo šli v to balkansko godljo. To nam vse skozi govorijo, s tem nam grozijo! Ob tem moram zelo jasno povedati. Meni je popolnoma vseeno, kaj si mislijo o nas, jaz moram najprej vedeti, kaj so slovenski interesi in moja odločenost, da bom naše interese jasno zastopal. Tukaj pa se dejansko obnašamo praznoglavo, kaj bodo rekli tisti, proti katerim se vedno priklanjamo.“

Takšen sporazum, ki zadeva temelje narodnega interesa, mora biti usklajen s celotnim političnim telesom

Na vprašanje, kako se je sporazum usklajeval v slovenskem političnem prostoru, je profesor odgovoril: „Sporazum ni bil z nikomer usklajen. To je glavni problem. Takšen sporazum, ki zadeva temelje narodnega interesa, mora biti usklajen s celotnim političnim telesom, opozicijo in pozicijo. Tega jasno ni bilo, tudi v okviru koalicije, šlo je za soliranje. Še danes se predsednik vlade trka po prsih: „Jaz prevzemam popolno odgovornost.“ To njegovo stališče je smešno, te odgovornosti on ne more nikoli prevzeti, to lahko prevzame samo Slovenija kot celota, oziroma njeni najvišji predstavniki, torej najmanj parlament.“

Če bo ta sporazum vsiljen preko tretjega, bo ostal kot usedlina v našem spominu

„Interes Hrvaške kot Slovenije je, da pride do normalnega sožitja. In mi se tukaj ponovno obnašamo kot Cankarjev hlapec Jernej, češ potem nam bodo začeli povzročati težave na morju, ustavljali bodo naše ladje itd. Poglejte, Hrvaška ne meji na Italijo samo na morju. Vmes je Slovenija,“ je prepričan dr. Bučar, ki vidi rešitev le v iskanju soglasja:„Če bo ta sporazum vsiljen preko tretjega, bo še zmeraj ostal kot usedlina v našem spominu in ki bo zmeraj znova planila na dan.“

Če pride do zavrnitve, kar si zelo želim, nismo nič slabega naredili, mi smo šele pripravili teren

„V nedeljo je dan, ko bo Slovenija izgubila v enem in v drugem primeru. To je za Slovenijo poraz, ker je poraz sama arbitraža. Izpričuje našo nesposobnost, da bi se o temeljnem nacionalnem interesu sporazumeli,“ je izid referenduma že v naprej komentiral dr. France Bučar in dodal: „Če bo prišlo do sprejema, potem vemo, kako je in kaj bo iz tega sledilo. Potem sodeč bomo lovili drobtinice, je scenarij, ki ga lahko domnevamo. Če pa pride do zavrnitve, kar si jaz zelo želim, potem mi nismo s tem še nič naredili, mi smo šele pripravili teren. Podrli smo navlako na terenu, gradbeni prostor šele usposobili, sedaj pa je potrebno začeti delati. Predvsem pa pomeni to, da na tem prostoru niso samo vlada in nekaj strank, ampak da je na tem prostoru tudi slovenski narod,“ je jasen predsednik prve demokratično izvoljene skupščine, ki dodaja, da bi zavrnitev sporazuma pomenilo tudi streznjenje, „da zunanjo politiko šele začnemo obravnavati in jo oblikovati, ker je danes enostavno nimamo.“