Kaj je v ozadju izraelske zapore Gaze?
Pijača z mehurčki, sadni sokovi, piškoti, slani prigrizki, marmelada, začimbe, plastične igrače in pena za britje. Vse to je še do nedavnega sodilo na seznam proizvodov, ki jih je Izrael prepovedal dostavljati Palestincem v Gazo. Zdaj je zaporo območja precej omilil. Dovolil bo uvoz vseh dobrin in materialov razen vojaških in takoj ko bo mogoče, objavil seznam še vedno nedovoljenih stvari. Kaj je sprožilo ta korak? Številni analitiki in komentatorji ocenjujejo, da je povsem političen in dodajajo, da deluje zaskrbljujoče.
Da bi razumeli to skrb, moramo pogledati nekoliko širše. Izrael je zaporo Gaze uvedel junija 2006, ko so palestinski borci v akciji čez mejo območja ugrabili izraelskega vojaka. Še zaostril jo je leto pozneje, ko je po večdnevnem divjanju nasilja oblast v palestinski enklavi ob Sredozemskem morju prevzelo skrajno gibanje Hamas, ki ne priznava judovske države in proti njej vodi oboroženi odpor.
Na črnem seznamu tudi toaletni papir in čokolada
Izrael je ob zapori sestavil črni seznam stvari, ki jih ni pustil v Gazo. Razdelili bi jih lahko v tri skupine. V prvi so stvari za tako imenovano “problematično dvojno uporabo”, med drugim gradbeni materiali, na primer cement in jeklo. Skrajneži bi jih namreč lahko uporabili za gradnjo zaklonišč in drugih vojaških objektov. V to skupino sodijo tudi umetna gnojila, saj bi jih Hamas lahko uporabil za izdelavo razstreliva. Drugo skupino predstavljajo luksuzne dobrine, v tretji pa so stvari, ki bi po mnenju Izraela lahko predstavljale tveganje, a kakšno, ni razkril. Vlada v Jeruzalemu trdi, da bi objava pojasnila, zakaj je uvoz določenih proizvodov dovoljen, drugih pa ne, lahko škodovala nacionalni varnosti in mednarodni skupnosti. So pa številni postali predmet razprav, ugibanj in tudi šal tako doma kot v tujini. Ob že naštetih so bili na črnem seznamu še toaletni papir, žarnice, sveče, vžigalice, knjige, glasbeni inštrumenti, voščenke, vzmetnice, rjuhe, odeje, brisače, oblačila in obutev, prav tako so se na njem znašli testenine, oreški, čaj, kava in čokolada. Omeniti velja tudi avtomobilske dele in električne aparate.
Človekoljubna pomoč zdaj lažje v Gazo
Po poročanju medijev je Izrael do zdaj v Gazo dovoljeval uvoz od 80 do 130 dobrin in seznam obnavljal na nekaj mesecev. Prav nenehno spreminjanje seznama je bila ena glavnih težav. Liberalizacija oziroma prevetritev sistema, prek katerega v Gazo prihajajo življenjske potrebščine, vključuje povečanje pretoka dobrin za razne civilne projekte, od gradnje šol in zdravstvenih ustanov do postavitve vodovodnega omrežja, a bodo potekali pod mednarodnim nadzorom. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je tako v izjavi za javnost zapisal, da je dolg seznam prepovedanih dobrin zamenjal krajši seznam, kjer so le še orožje in vojaška oprema. Z omilitvijo zapore Gaze bo na območje lažje prihajala človekoljubna pomoči, olajšan pa tudi prehod ljudi iz zdravstvenih ali humanitarnih razlogov. Prebivalci Gaze imajo namreč omejen dostop do zdravstvenih storitev in velikokrat se zgodi, da potrebujejo zelo bolni Palestinci nujno medicinsko pomoč v Izraelu.
Omilitev zapore bo veljala na kopenskih prehodih v Gazo, kjer bodo lažje pregledali pošiljke in jih prepeljali na območje. Zapora bo medtem še vedno veljala na morju. Netanjahu tudi vztraja, da bo varnostni režim na meji med Izraelom in Gazo ostal nespremenjen, Hamas pa bo še naprej na seznamu terorističnih organizacij.
Je Izrael z zaporo Gaze sploh kaj dosegel?
Z zaporo Gaze Izrael ni dosegel cilja - oslabiti skrajno palestinsko gibanje, ustaviti dostavo orožja na območje in doseči izpustitev vojaka Gilada Šalita. Ta je še vedno v ujetništvu, zdi se tudi, da je Hamas še močnejši, kanal za orožje in proizvode, ki jih prodajajo na črnem trgu, pa je postala mreža podzemnih predorov do Egipta. Seveda so te stvari dosegljive le premožnejšim. Od milijona in pol Palestincev v Gazi pa jih kar 80 odstotkov tone v vse hujšo revščino. Prav zato Združeni narodi, nekateri diplomati in različne človekoljubne organizacije opozarjajo, da bi bilo treba končati to “kolektivno kazen”, ki vodi v humanitarno krizo.
Jim je Izrael končno prisluhnil?
To je težko reči. Zanikal je, da naj bi bila omilitev zapore povezana z nedavno akcijo izraelskih vojakov, ki so napadli eno izmed ladij s človekoljubno pomočjo za Gazo in ubili devet turških propalestinskih aktivistov, ter ostrimi obsodbami in kritikami, ki so sledile. A nekateri viri trdijo, da se je judovska država za ta korak odločila, ker sta ji Bela hiša in posebni odposlanec bližnjevzhodne četverice, nekdanji britanski premier Tony Blair zagotovila, da ji bo mednarodna skupnost prenehala “vsiljevati” nujnost neodvisne preiskave tega incidenta na Sredozemlju.
Poteza o omilitvi zapore Gaze je na noge dvignila tako Hamas kot palestinske oblasti na zasedenem Zahodnem bregu. Po njihovem se v obubožani in opustošeni Gazi zato ne bo veliko spremenilo. Vztrajajo, da mora Izrael v celoti odpraviti zaporo območja. Kako bo vse to vplivalo na poskuse reševanja bližnjevzhodne krize, skoraj ni mogoče napovedati, morda pa bi morala mednarodna skupnost, predvsem Zahodni zavezniki Izraela razmisliti, kako bi lahko s konkretnimi dejanji pospešili pogajanja in obenem judovsko državo obranila njenih lastnih napak.
