Južnoafriška republika - gostiteljica mundiala
| 11.06.2010, 04:03
Stopnjevanje napetosti med Izraelci in Palestinci po napadu na konvoj človekoljubne pomoči za Gazo, strah, da trenutno stanje na Korejskem polotoku zaradi potopljene ladje Čeonan pomeni le zatišje pred nevihto, nove sankcije proti Iranu in grožnja o prekinitvi pogajanj glede jedrskega programa, besnenje ameriškega predsednika in številnih okoljevarstvenikov zaradi izlivanja nafte v Mehiškem zalivu ter žalost mnogih ob izgubi svojcev in domov v eni od številnih naravnih nesreč, ki smo jim priča v zadnjem času. Vse to so svetovni problemi, ki ne bodo izginili, a za mesec dni se bodo umaknili nogometni žogi. Mundial bo v središče pozornosti postavil Južnoafriško republiko, ki je tokratna gostiteljica enega največjih športnih spektaklov.
Svetovnega nogometnega prvenstva ne spremljajo le športni navdušenci. Dogodek, ki poskrbi, da se vsake štiri leta čas nekoliko ustavi, saj pred televizijske zaslone prilepi milijarde ljudi, je veliko več od samega tekmovanja, golov, rezultatov, zmag in porazov. Mnogi menijo, da se v njem, ob njem ali za njim prepletajo številni dogodki, povezani z vsemi človeškimi vrlinami in slabostmi. Mundial lahko vpliva na sleherno vejo družbe in nemalokrat zaznamuje zgodovino ter skoraj gotovo kroji usodo prebivalcev države gostiteljice. Zanjo je bila, kot že omenjeno, tokrat izbrana Južnoafriška republika. Večina ljudi jo pozna predvsem zaradi dogodkov iz njene pestre zgodovine, kot so odkritje najdišč diamantov in zlata, uzakonitev apartheida in aktivizem borca za odpravo neenakosti ras Nelsona Mandele.
Je za družbeno raznolikost kriva lega države?
Država, kjer je nogomet šport številka ena, leži na skrajni južni konici črne celine. Na severu meji na Namibijo, Bocvano in Zimbabve, na severovzhodu na Mozambik in Svazi. Kraljevina Lesoto je v celoti znotraj njenih meja. Južnoafriško republiko na zahodu obliva Atlantski, na vzhodu Indijski ocean. Mešanje obeh je povzročilo raznolikost rastlinskega in živalskega sveta v vodi. Narava je pestra tudi na kopnem, saj se država razteza prek več podnebnih pasov - od sredozemskega do tropskega.
Lega Južnoafriške republike je prav tako razlog za družbeno raznolikost. Mimo so se peljale trgovske ladje, namenjene v Indijo. Rt dobrega upanja so prvi obpluli Portugalci, pozneje še Angleži in Nizozemci. Sledilo je naseljevanje območja in obdelovanje zemlje, pri čemer so pomagali sužnji iz Mozambika in Indonezije. Stoletja življenja Evropejcev, uvoženih sužnjev in različnih avtohtonih plemen je bila osnova za razvoj modernega južnoafriškega prebivalstva, ki samo sebe imenuje “ljudstvo mavrice”. Danes več kot tri četrtine predstavljajo črnci, desetino belci, ostalo so ljudje mešanih ras in Indijci. Večina prebivalstva pripada katoliški in različnim protestantskim Cerkvam. Nadzor države je pretežno v rokah črnske večine, bela manjšina ostaja vplivna v poslovnem sektorju.
Posebnosti in temačna zgodovina Južnoafriške republike
Posebnost Južnoafriške republike je 11 uradnih jezikov. Napisi in dokumenti so večinoma v angleščini in afrikanščini, a uradni so tudi številni plemenski jeziki. Država Južna Afrika ima kar tri glavna mesta: Pretorio, ki je administrativno središče, Cape Town, ki je parlamentarno središče, in Bloemfontein, ki je sodno središče. Največje mesto je Johannesburg, pravijo mu tudi bančno središče.
Eno najbolj temnih poglavij južnoafriške zgodovine je nedvomno obdobje apartheida med letoma 1948 in 1994. Brutalna vladavina je trajala skoraj 50 let, nato pa sta Afriški narodni kongres in Vseafriški kongres začela organiziran boj proti ločevalni politiki belcev. Okrepljeno zavedanje temnopoltih in številne demonstracije so bili na koncu uspešni. Na prvih svobodnih demokratičnih volitvah, kjer je tudi črnska populacija dobila pravico izražanja svojega mišljenja, je bil Mandela, ki je pred tem dobil Nobelovo nagrado za mir, izvoljen za prvega temnopoltega predsednika Južnoafriške republike.
Razlika med bogatimi in revnimi se veča in veča
Država velja za industrijsko najbolj razvito in najmodernejšo na afriški celini, hkrati je največja izvoznica in uvoznica blaga in storitev. Osnovo za to predstavljajo velika naravna bogastva, od zemlje do številnih rud. A tako kot večina sveta, tudi Južnoafriška republika ni mogla ubežati gospodarski krizi. V drugi polovici leta 2008 se je gospodarska rast umirila, šele od tretjega četrtletja istega leta je bilo opaziti rahel vzpon. Kakorkoli že, ne gre spregledati, da predstavlja skoraj četrtino celotnega bruto domačega proizvoda črne celine. A obenem je to tudi država, kjer je razkorak med bogatimi in revnimi iz dneva v dan večji. Veča se tudi brezposelnost. Lani je v Južnoafriški republiki delovno mesto izgubilo približno 870 tisoč ljudi, najbolj so bili prizadeti v storitvenem sektorju. Od 49-ih milijonov prebivalcev naj bi bilo zaposlenih le 17 milijonov, pri čemer je kar 73 odstotkov vseh brezposelnih mlajših od 35 let, kar polovica vseh prebivalcev med 15. in 24. letom pa še nikoli v življenju ni delala. Po nekaterih ocenah znaša stopnja brezposelnih kar 40 odstotkov.
Kriminal, sodobno suženjstvo in aids - glavni izzivi
Velik izziv predstavljajo tudi kriminal ter sodobno suženjstvo in spolna trgovina. Južnoafriška republika leto za letom zaseda najvišja mesta na neslavnih lestvicah najbolj nevarnih destinacij sveta. Ropi, tudi oboroženi, se dogajajo skoraj kot po tekočem traku, država naj bi bila celo številka ena po številu umorov, pridobila pa je tudi tudi naziv “svetovna prestolnica posilstev”. Združeni narodi namreč ocenjujejo, da ima ženska, rojena v Južnoafriški republiki, večjo možnost, da jo posilijo, kot da se nauči brati. Vsaka tretja ženska priznava, da je bila posiljena, skoraj tretjina tamkajšnjih moških pa priznava, da so že posiljevali. Država je pri vrhu tudi po številu posilstev otrok. Čeprav ustava iz leta 1996 odločno prepoveduje suženjstvo, Južnoafriška republika nima nobenega zakona, ki bi kaznoval trgovino z ljudi in vse njene oblike. Človekoljubne organizacije ocenjujejo, da je v spolno trgovino ujetih več kot 38 tisoč otrok. Boj proti temu je precej težak, med drugim zato, ker so med strankami tudi številni policisti in najvišji predstavniki oblasti. Omeniti velja tudi neprestani boj proti širjenju virusa HIV ali aidsu. Južnoafriška republika ima največ prebivalcev, okuženih z virusom HIV ali aidsom, bolezen pa ima vpliv na zdravje, blaginjo in izobraževalni sistem.
Bo po koncu mundiala boljše ali slabše?
Kaj lahko državi prinese organizacija tako velikega dogodka, kot je svetovno nogometno prvenstvo? Mnogi so prepričani, da gre za veliko čast in priložnost, ki bo prinesla gospodarske koristi, saj je država gradila novo infrastrukturo oziroma izboljšala obstoječo, kar naj bi med drugim privabilo številne turiste, več naj bi bilo tudi poslovnih priložnosti. Po drugi strani jih nemalo opozarja, da gre za nepotrebno trošenje denarja, ki bi bil lahko namenjen reševanju problema revščine, in da bodo državi ostali velikanski dolgovi, novozgrajeni stadioni pa bodo postali beli sloni, torej nekaj velikega in nepotrebnega, kar bo treba vzdrževati, koristi pa po svetovnem nogometnem prvenstvu ne bo več. Nekateri vidijo v enomesečnem gostovanju mundiala priložnost, ki bi povezala državo, a spet drugi opozarjajo, da bi se v tem času lahko le še povečali problemi, ki tako ali tako pestijo južnoafriško družbo.
Občutki, kaj bo eden največjih športnih spektaklov prinesel Južnoafriški republiki, so torej precej mešani. A ob tem je težko zanikati tudi njegove plemenite cilje: spodbujanje edinosti in solidarnosti, podiranje zidov med narodi ter gradnja prijateljstev, ki presegajo tradicionalne predsodke. Upajmo, da se predvsem tega zavedajo vsi, ki bodo tako ali drugače spremljali dogodek.
