Lidija Čop
Med najboljšimi, pa nas stane, kolikor hoče
Komentarji
Slovenija je po več kot petnajstih letih čakanja in po treh letih intenzivnega pristopnega procesa le prejela povabilo k članstvu od Sveta Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Odločitev o pogojih za povabilo k pristopu h Konvenciji o OECD sprejme Svet organizacije na podlagi poročil posameznih odborov, ki so v minulih treh letih presojali pripravljenost Slovenije za sprejetje in upoštevanje načel in smernic OECD.
Dodana vrednost vključitve v organizacijo bo torej v tem, ali bomo znali in hoteli izkoristiti priložnost za najboljše možne izbire ekonomskih strategij in ukrepov, ki jih svetujejo v Parizu. Posebno v času, ko je treba premostiti posledice krize, proti kateri nobena država ni imuna, niti se ne more izolirati, majhno in odprto gospodarstvo pa je še bolj od drugih ranljivo in odvisno od dogajanja po svetu, zlasti pri najpomembnejših trgovskih partnerjih. In ti so v OECD.
Članstvo v organizaciji po širitvi 34 najbolj razvitih držav na svetu pomeni možnost enakopravnega sodelovanja in koordinacije z najpomembnejšimi svetovnimi igralci na gospodarskem področju. Za Slovenijo kot majhno državo je to verjetno najožji globalni forum, v katerega še lahko vstopi. Je edinstveni forum, na katerem vlade držav članic obnavljajo gospodarske, socialne in okoljske izzive globalizacije.
Članstvo v OECD pomembno vpliva na ugled države, saj pomeni, da ta spoštuje in sledi najvišjim svetovnim standardom, kar vpliva tudi na pogoje financiranja na mednarodnih trgih in ne nazadnje na ugled in prepoznavnost podjetij, ki prihajajo iz Slovenije. Slovenija od vstopa v OECD posredno pričakuje boljše možnosti za mednarodno gospodarsko sodelovanje, na političnem področju pa spodbude in zglede za reformne procese. Organizacija oblikuje svetovno priznane standarde na številnih področjih ekonomskega razvoja, na primer glede mednarodnega poslovanja podjetij, finančnih transakcij, korporativnega upravljanja podjetij.
Ne ukvarja se samo s strogo ekonomsko-finančnimi zadevami, ampak oblikuje standarde na širšem področju, kot so boj proti mednarodni korupciji, okoljska vprašanja, razvojno sodelovanje, izobraževanje, kakovost javne uprave, pa tudi na zelo specializiranih področjih, kot sta jedrska energija in biotehnologija. Ti standardi in primerjave med državami so pomembni tudi za mednarodne investitorje, ki se pogosto odločajo tudi na podlagi kriterijev, lestvic in seznamov, ki jih objavlja ta organizacija.
Velike koristi in prednosti prinaša tudi vključitev v statistične, ekonomske in druge podatkovne zbirke ter raziskave, ki jih izvaja OECD. Te omogočajo mednarodne primerjave ne samo znotraj Evropske unije, ampak z vsemi razvitimi državami. S svojim ekspertnim znanjem članicam omogoča tudi pomoč pri razvoju nekaterih politik ali specifičnih področij.
Strokovne službe OECD poleg rednih pregledov in analiz letos za Slovenijo pripravljajo Teritorialni pregled, ki bo pokazal prednosti, slabosti in priložnosti našega razvoja z regionalnega vidika, predvsem v luči obvladovanja gospodarske in finančne krize ter razvoja konceptov upravljanja med lokalnimi in nacionalnimi ravnmi oblasti. V drugi polovici leta bo stekla tudi priprava novega Ekonomskega pregleda Slovenije, ki bo podrobno opisal uresničevanje priporočil iz preteklega pregleda in zagotovo dal tudi nova priporočila za ukrepe ekonomske politike, predvsem z vidika učinkovitosti njihovega izvajanja.
Sicer pa v OECD že opozarjajo, da samo omejevanje rasti javnih izdatkov, ki ga je napovedala slovenska vlada, ne bo zadoščalo. Za vzdržnost slovenskih javnih financ sta po njihovem mnenju nujni reformi pokojninskega in zdravstvenega sistema. Naša država je prišla v recesijo, ko je bilo stanje javnih financ razmeroma zadovoljivo, kar je vladi omogočilo spodbujanje aktivnosti s precej ohlapnejšo proračunsko politiko. Okrevanje je zdaj v teku, zato bo treba v naslednjih letih sprejeti pomembne ukrepe za fiskalno konsolidacijo, kajti samo omejevanje rasti javnih izdatkov verjetno ne bo zadoščalo.
Kakorkoli že, večina ekonomistov in poznavalcev z navdušenjem pozdravlja članstvo Slovenije v tako elitni organizaciji, kot je OECD. Na drugi strani pa nekateri ekonomisti poudarjajo, da je prav OECD podpiral razvoj, ki je kasneje pripeljal do krize. Prav tako je menda različne podatke in informacije možno pridobiti pri drugih poročevalcih, zato se večkrat lahko poraja dvom v njihove izsledke. Zato je včasih lahko prenevarno se preveč zanašati na nasvete OECD.
Po mnenju podpornikov te organizacije je Slovenija s članstvom pridobila ugled, kot ga še ni bilo, a ta ugled ni zastonj. Slovenija bo za članarino v elitnem klubu letno odštela kar 2,4 milijona evrov, plačati pa bo morala tudi pristopne stroške v višini 1,62 milijona evrov. Ali torej članstvo sploh prinaša koristi?
