Lidija Čop
Šteje znanje in fleksibilnost, pred tem pa denar
Komentarji
Po oceni Obrtne zbornice Slovenije je v letu 2010 vsaj 800 milijonov evrov namenjenih za financiranje malega gospodarstva za uresničitev razvojnih načrtov od pet do deset tisoč mikro in malih podjetij z veliko možnostjo rasti.
Tako se naložbam malega gospodarstva še nadalje obeta trdna finančna podlaga, s tem pa je dinamika izboljšanja pri povečanju virov za tekoče in naložbeno investiranje malih podjetij že očitna, a žal na drugi strani v prizadevanjih za večjo plačilno disciplino še ni čutiti premika na bolje.
Za katere razpoložljive vire torej gre? Ministrstvo za gospodarstvo ima v letošnjem proračunu predvidenih 190 milijonov evrov; od tega jih je malemu gospodarstvu 80 milijonov evrov na voljo prek Slovenskega podjetniškega sklada, preostalo prek razpisov ministrstva. Okoli 100 milijonov evrov je na voljo v okviru Ministrstva za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo oziroma prek Tehnološke agencije TIA . Okoli 30 milijonov evrov pa v okviru sredstev za razvoj podeželja, ki jih razpisuje kmetijsko ministrstvo za spodbujanje obrtno-podjetniške dejavnosti kot dopolnilne dejavnost v kmetijstvu. Nekaj sredstev je na voljo tudi pri Ekološkem skladu, kjer sicer malega gospodarstva ne spodbujajo posebej, vendar tudi mala podjetja uspešno izvajajo okoljske naložbe. SID banka pa bo za financiranje projektov malega gospodarstva zagotovila približno 420 milijonov evrov prek poslovnih bank.
Država klasičnih nepovratnih sredstev ne bo več namenila za mala in srednja podjetja pač pa so oz. bodo za podjetnike na voljo nepovratna sredstva v obliki garancij in kreditov.
Na podlagi vseh prej naštetih možnosti financiranja se po mnenju strokovnjakov prav gradbeništvu obetajo nove priložnosti in s tem tudi svetla prihodnost. Žal so iz optimističnih napovedi izvzeti veliki gradbeniki. Veliko dela pri energetskih obnovah individualnih in večstanovanjskih stavb namreč čaka predvsem obrtnike vseh strok. Energetsko podhranjen je tudi ves javni sektor, pa naj bo lastnik država ali občina. Valu energetskih izboljšav bodo sledili tudi lastniki proizvodnih objektov, saj visoke cene energije zmanjšujejo konkurenčnost. Lahko bi rekli, da na svetlo prihodnost lahko računa gradbeništvo v kvaliteti in ne več v kvantiteti. Tu pa so fleksibilni obrtniki zaradi majhnosti in hitre priučljivosti v konkurenčni prednosti pred velikimi gradbenimi organizacijami, ki so svojo poslovno uspešnost gradili predvsem na slabo plačanih in strokovno šibkih delavcih. Tako po napovedih strokovnjakov ne bo več denar tisti, ki bo krojil prenovo stavbnega fonda Slovenije, pač pa znanje izvajalcev.
Seveda je denar tudi odločilnega pomena, a na tem mestu na pomoč priskoči Eko sklad. Gre za Slovenski okoljski sklad kot največjo finančno ustanovo, ki je namenjena spodbujanju okoljskih naložb v Sloveniji. Sklad spodbuja razvoj na področju varstva okolja z dajanjem kreditov različnih naložb varstva okolja oziroma poroštev po obrestnih merah, nižjih od tržnih. Denarja tako je in bo medna dovolj. Zaradi povečevanja obdavčenja kurilnega olja, električne energije in zemeljskega plina se je letos v Eko skladu samo za subvencije nabralo 18 milijonov evrov. Z njimi bo sklad sofinanciral prek 12.000 investicij v projekte v učinkovito rabo energije v gospodinjstvih. Prihodnje leto naj bi bilo na voljo 25 milijonov evrov, leta 2012 pa 32 milijonov evrov.
Poleg nepovratnih finančnih spodbud, ki jih je sklad v dveh letih razdelil že okoli 7000 v skupni vrednosti 11 milijonov evrov, Eko sklad okoljsko naravnane naložbe podpira tudi s posojili občanom in pravnim osebam. Trenutno sta odprta dva javna razpisa. Za kreditiranje naložb varstva okolja pri občanih je na voljo 12 milijonov evrov, za naložbe pravnih oseb pa je na voljo 20 milijonov evrov sredstev.
Obrtniki in mali podjetniki bodo tako lahko tržili izdelke in storitve ali pa zmanjševali rabo energije v svojih bivalnih ali poslovnih stavbah. Vlada bo z energetsko obnovo lažje dosegla cilje podnebne politike, obeta pa se tudi varna energetska oskrba, manjša brezposelnost in manjša potreba naložb v velike energetske projekte. Najpomembnejši pa je jasen in optimistični pogled v prihodnost gospodarstva, ki naj bi bilo po napovedih strokovnjakov živahnejše, saj bo posledica intenzivne investicijske aktivnosti. Vprašanje pa seveda ostaja, v kolikšni meri oz. s kakšno stopnjo učinkovitosti bodo sploh porabljena sredstva, ki so na voljo. Upamo lahko le, da bomo pri letnih poročilih ob koncu leta lahko poročali o zgodbah o uspehu, ki se bodo začenjale z ugotovitvijo, da so prav sredstva različnih skladov spodbudila obrtnika ali podjetnika k novim projektom in naložbam.
