Lidija Čop
So obrtniki in podjetniki (pre)zahtevni?
Slovenija
Pred dobrim tednom so potekali tradicionalni Dnevi slovenske obrti in podjetništva, ki jih pripravlja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Sodelujoči so ugotavljali, da je velik del slovenske obrti in malega gospodarstva v resnih težavah, vendar ne le zaradi krize, ki je prizadela celotno gospodarstvo, ampak tudi zato, ker država gospodarstvo obremenjuje v enaki meri kot pred krizo.
V obrti, mikro in malih podjetjih se soočajo z zmanjšanim obsegom poslovanja, s posledičnim zapiranjem obratov, odpuščanjem delavcev in brezposelnostjo. Vse večja je plačilna nedisciplina, siva ekonomija in delo na črno pa z nelojalno konkurenco ogrožata tiste, ki poslujejo zakonito in pošteno. Tudi podjetja, ki bi lahko naredila korak naprej, se v takih razmerah težko odločajo za investicije in zaposlovanje, saj je tveganje veliko.
Ker želijo vladi in slovenskemu gospodarstvu pomagati na poti iz krize, so tako kot vsako leto oblikovali konkretne predloge, saj sta po njihovem mnenju obrt in podjetništvo prihodnost Slovenije. Tako je med 93 predlogi in zahtevami slovenskih obrtnikov in malih podjetnikov letos 54 novih, 39 pa je ostalo še nerealiziranih iz prejšnjih let. Povezane so predvsem s Slovensko izhodno strategijo 2010-2013 in predstavljajo kratkoročne in dolgoročne izboljšave poslovnega okolja mikro, malih in srednje velikih podjetij. Letošnje zahteve, ki naj bi kratkoročno in dolgoročno izboljšale njihovo poslovno okolje, so strnili v sedem vsebinskih sklopov: spopad s plačilno nedisciplino; obračun s sivo ekonomijo in delom na črno; delovanje bolj fleksibilnega in evropsko primerljivega trga dela; uveljavitev pravne države, saj so še vedno zapostavljeni in v neenakopravnem položaju; prijaznejšo davčno politiko, ki bo prispevala k njihovemu razvoju in rasti; preboj med konkurenčnejša gospodarstva na podlagi sodobnih znanj, znanosti, inovativnosti, uporabe novih tehnologij, vseživljenjskega učenja in izobraževanja; ter ekološko podjetništvo in izboljšanje pogojev za delovanje v posameznih dejavnostih, ki bi prispevali k zmanjševanju stroškov poslovanja.
Obenem so obrtniki in podjetniki kritični tudi do sebe, saj pravijo, da se morajo bolje usmeriti v končne izdelke in razviti nekaj zmagovalnih prepoznavnih blagovnih znamk, ob čemer pričakujejo, da bo država skozi davčni sistem spodbudila odpiranje novih delovnih mest in sprostila finančni trg ter vlaganja naredila zanimiva tudi za tuji kapital.
Osrednjo pozornost pa so obrtniki in podjetniki namenili projektu SOCIOSKLAD, v sklopu katerega želi Obrtna zbornica Slovenije prispevati k krepitvi socialnega dialoga na področju delovnopravne zakonodaje in se nanaša tudi na sklad za odpravnine. V okviru projekta so potekale tri okrogle mize z naslovi: Ali obstaja povezava med sivo ekonomijo in plačilno nedisciplino?; Ocena tveganja za male delodajalce – bolj fleksibilen pristop ob upoštevanju načela Mislimo in ravnajmo najprej za male; in Bo sklad za odpravnine razbremenil delodajalce?
Bistveni namen projekta je zlasti poglobiti socialni dialog v Sloveniji, s pomočjo katerega je po mnenju obrtnikov in podjetnikov možno reševati številne probleme v gospodarstvu. Konkretne rezultate tega projekta Obrtna zbornica vidi zlasti v pripravi ustreznih zakonskih sprememb, in sicer tako spremembo zakona, ki ureja delo na črno, pa tudi zakona o izdelavi izjave o varnosti z oceno tveganja posameznega delovnega mesta, predvsem za male gospodarske subjekte. Najvažnejša pa je priprava zakona za ustanovitev sklada za odpravnine, ki bi delodajalcem ob zaprtju firme zagotavljal sredstva za poplačilo delavcev. Vplačevanje v sklad bi za delodajalce namreč pomenilo manjšo obremenitev kot sedaj, ko morajo ob zaprtju firme delavce izplačati iz lastnih sredstev. Sicer pa imajo obrtniki z vplačevanjem v sklade že izkušnje, saj imajo ustanovljen tako sklad za upokojevanje, kot tudi za izobraževanje.
Slovensko gospodarstvo se že dolgo sooča s problemom plačilne nediscipline in sive ekonomije, ki sta v krizi skoraj neobvladljiva, hkrati pa sta to problema, ki sta že vrsto let skrb vzbujajoča. Velik problem je tudi trg dela. Slovenija je po raziskavi o globalni konkurenčnosti splošno na 37. mestu med 133 državami na svetu, na področju trga dela, fleksibilnosti pa šele na 119. mestu.
Pravzaprav v Sloveniji vlada precej turobno vzdušje, saj kot kaže vsakoletne nove, predvsem pa stare ponavljajoče se zahteve malega gospodarstva, kažejo na to, da vodilni ne vedo natančno, kaj hočejo z gospodarstvom sploh narediti. Gospodarstveniki pa v en glas zatrjujejo, da bosta Slovenijo iz krize potegnila prav gospodarstvo in jasna vizija. Gospodarstvo sicer imamo, kakršno pač je, jasni viziji pa težko prikimamo. Vendar optimizem gospodarstvenikov tudi nekaj velja – prepričani so namreč, da bo Slovenija po krizi znana kot dežela malega, srednjega in mikro gospodarstva, ki bo osnovano na dobrih, perspektivnih in globaliziranih podjetjih z dobrimi izdelki in storitvami. Svoj optimizem pa opravičujejo z dejstvom, da mikro, mala in srednja podjetja predstavljajo kar 99 odstotkov slovenskega gospodarstva.
