Tone Gorjup
Ali brez Kidričeve res ne bi bilo Peterletove vlade?
Slovenija
V Ajdovščini so včeraj s proslavo obeležili 65. obletnico imenovanja slovenske narodne vlade oziroma partizanske vlade pod vodstvom Borisa Kidriča. Po mnenju sedanjega premiera Boruta Pahorja brez nje, četudi je bila revolucionarna, ne bi bilo prve demokratično izvoljene vlade Lojzeta Peterleta.
Borut Pahor se je sicer vrnil nazaj do programa Zedinjene Slovenije, vendar je glavno pozornost namenil revolucionarni vladi Borisa Kidriča in sedanjim razmeram z napol uradno referendumsko kampanjo v prid arbitražnemu sporazumu. Pahor bi lahko dodal tudi, da brez „ajdovske vlade“ ne bi bilo Barbarinega rova, Kočevskih brezen in drugih množičnih grobišč, ki jih je napolnila Kidričeva ekipa. Lahko bi se spomnil tudi tamkajšnjega rojaka Filipa Trčelja, ki so mu pred tednom dni po dolgotrajnem političnem merjenju moči postavili spomenik župljani sosednjih Šturij postavili spomenik. Zaveden primorski duhovnik, ki se je vse življenje in tudi med vojno boril proti fašizmu, je bil zaradi demokratičnih pogledov na spisku Kidričevih krvnikov in bil zato 7. januarja 1946 ubit skupaj z župnikom Francem Krašno.
Če bi bila Ajdovščina skupaj z vso Slovenijo sposobna povezati oba dogodka, potem, bi bil narejen velik korak k spravi. Ker pa tega ni bilo, še vedno capljamo daleč za evropskimi državami in celo za Rusijo. Tako kot je Pahor Peterletovo vlado predpostavil s Kidričevo, bi lahko povedali tudi drugače. Če ne bi bilo revolucionarne Kidričeve vlade, bi imeli prvo demokratično izvoljeno slovensko vlado že vsaj pol stoletja prej. Tako pa so Stalinovi in Titovi verniki izpeljali revolucijo do konca in še dolga leta po koncu vojne prelivali kri, polnili koncentracijska taborišča. Bolj prepričljiva kot Pahor je bila njegova primorska rojakinja obrambna ministrica Ljubica Jelušič. Opozorila je, da Kidričeva vlada ni imela obrambnega ministra, ker je bil glavni štab partizanskih odredov že neposredno podrejen vrhovnemu štabu jugoslovanske armade. "Primorci smo tako v času največjih diplomatskih preizkušenj, ki so potem sledile, ostali brez lastne narodne vojske," je dejala. Sedanja Slovenska pa je vojska moderna, dobro organizirana in mednarodno priznana sila.
Zbrane je nagovoril še pisatelj Boris Pahor, ki je opozoril na trpljenje Primorcev pod fašizmom. Zavzel se je še za priznanje izsledkov, ki jih zbrala in strnila slovensko-italijanska zgodovinska komisija zločinih na obeh straneh. Poleg tega je omenil delo požrtvovalnih duhovnikov Trčelja, Sluge in Piščanca, ki so postali žrtve revolucije.
