Pokojni Gabrijel Prevc iz Anglije
Matjaž Merljak
Komaj dva meseca za svojim dve leti mlajšim bratom Janezom, ki je živel v Coventryu in je bil star 86 let, je 24. februarja v večnost odšel tudi Gabrijel Prevc. Na zadnje je bival v zavetišču Marie Curie Hospice v londonski četrti Hampstead, od njega pa so se poslovili 1. marca s pogrebnim obredom v kapeli pokopališča Kensal Green. Ob grobu na istem pokopališču so tudi opravili molitve tako v angleškem kot v slovenskem jeziku. Pogrebni obred sta opravljala father Chris v angleškem in župnik Stanislav Cikanek v slovenskem jeziku. Prisluhnimo, kako je svojega očeta opisal sin Michael, ki je prišel na očetov pogreb s svojo ženo in Združenih držav Amerike.
Gabrijel je bil vljuden in eleganten človek, pa tudi okusno oblečen – vedno je nosil lepo moško obleko s kravato. Kot sposoben in izkušen tesar in pohištveni mizar je užival pri delu z lesom, ko je delal novo ali popravljal staro pohištvo. Ljubil je tudi naravo, saj je hodil na dolge sprehode v bližnji park Hampstead Heath. Njegov najljubši kraj pa je bil njegov vrt, kjer se je zadrževal ure ob svojem vrtnarjenju. Najraje je gojil paradižnik. Poleg tega pa je bil tudi zagret bralec – vedno je rad študiral in bral o svetu, naravi, zgodovini in znanosti. Imel je izreden spomin in se je zdelo, da se je spoznal na vsako stvar.
Rojen je bil 2. oktobra v Dražgošah v Sloveniji kot sedmi od enajstih otrok Jakoba in Marije Prevc. Pohištvenega mizarstva se je učil pri salezijancih v Ljubljani, kjer je trdo delal in se tako pridno učil, da je dokončal šolo kot najboljši v razredu. Za nagrado je prejel fotografski aparat. Postal je celo prefekt na šoli, da je tako lahko svetoval učencem v raznih težavah. Ob koncu njegovega šolanja se je začela 2. svetovna vojna, ki je prišla tudi v Dražgoše. Vas je napadla nemška vojska, ki je ubila Gabrijelova brata.
V Londonu je srečal svojo kasnejšo ženo Katharino Zloebl. Poročila sta se 16. februarja 1963. Rodila sta jima hčerka Nicola Gabriella (1963) in sin Michael Andrew (1967). Gabrijel je vse do 1987, ko se je upokojil, delal za občino Camden Council. Sicer pa je bil vedno zelo dejaven človek in ga tudi upokojitev ni pri tem upočasnila. Nadaljeval je z mizarskimi deli za svoje sosede in prijatelje vse do nekaj let nazaj. Vsak dan je šel na sprehod, če drugače ni bilo mogoče vsaj v svoji bližini, dostikrat pa vse preko velikega gozda Hamstead Heath. Vse do nekaj mesecev pred smrtjo je delal sprehode dolge dobre tri kilometre.
Znal je tudi uživati svojo upokojitev s pogostimi potovanji. Obiskal je svojega sina v severno-zahodnem delu Združenih državah. Bil je v New Yorku, v Washingtonu in drugod. Večkrat je tudi obiskal svoj dom v Sloveniji in kraje kot so Bled, Dubrovnik in prav tako tudi Pariz. Redno je hodil k bogoslužju v slovensko kapelo na Ovalu, kjer je župnik oče Stanislav. Tam je vzdrževal in utrjeval svojo vero in se obenem družil s svojimi rojaki Slovenci, ki so v London prišli po 2. svetovni vojni. To je bil zelo pomemben del Gabrijelovega življenja, saj je na ta način tudi vzdrževal stik s svojo rodno domovino«.
Tako je sin Michael Andrew napisal o svojem očetu Gabrielu Prevcu. Hvaležni smo mu, ker je tudi v »Našem domu« rad pomagal, ko smo imeli različna mizarska dela – predvsem popravila. Dobri Bog naj mu bo bogat plačnik! Vsem njegovim domačim: ženi Katarini, hčerki Nicoli in sinu Michaelu ter vsem sorodnikom v Angliji in Sloveniji iskreno sožalje v svojem imenu in v imenu naše slovenske misije ter v imenu vseh tistih rojakov, ki so Gabrijela poznali. Naj se spočije v Bogu! Naše molitve ga bodo spremljale. Gospod naj mu da večni mir in pokoj – večna luč naj mu sveti.
