Jure SešekJure Sešek

Pokojni Gabrijel Prevc iz Anglije

| 03.04.2010, 08:01 Matjaž Merljak

Komaj dva meseca za svojim dve leti mlajšim bratom Janezom, ki je živel v Coventryu in je bil star 86 let, je 24. februarja v večnost odšel tudi Gabrijel Prevc. Na zadnje je bival v zavetišču Marie Curie Hospice v londonski četrti Hampstead, od njega pa so se poslovili 1. marca s pogrebnim obredom v kapeli pokopališča Kensal Green. Ob grobu na istem pokopališču so tudi opravili molitve tako v angleškem kot v slovenskem jeziku. Pogrebni obred sta opravljala father Chris v angleškem in župnik Stanislav Cikanek v slovenskem jeziku. Prisluhnimo, kako je svojega očeta opisal sin Michael, ki je prišel na očetov pogreb s svojo ženo in Združenih držav Amerike.

Gabrijel je bil vljuden in eleganten človek, pa tudi okusno oblečen – vedno je nosil lepo moško obleko s kravato. Kot sposoben in izkušen tesar in pohištveni mizar je užival pri delu z lesom, ko je delal novo ali popravljal staro pohištvo. Ljubil je tudi naravo, saj je hodil na dolge sprehode v bližnji park Hampstead Heath. Njegov najljubši kraj pa je bil njegov vrt, kjer se je zadrževal ure ob svojem vrtnarjenju. Najraje je gojil paradižnik. Poleg tega pa je bil tudi zagret bralec – vedno je rad študiral in bral o svetu, naravi, zgodovini in znanosti. Imel je izreden spomin in se je zdelo, da se je spoznal na vsako stvar.

Rojen je bil 2. oktobra v Dražgošah v Sloveniji kot sedmi od enajstih otrok Jakoba in Marije Prevc. Pohištvenega mizarstva se je učil pri salezijancih v Ljubljani, kjer je trdo delal in se tako pridno učil, da je dokončal šolo kot najboljši v razredu. Za nagrado je prejel fotografski aparat. Postal je celo prefekt na šoli, da je tako lahko svetoval učencem v raznih težavah. Ob koncu njegovega šolanja se je začela 2. svetovna vojna, ki je prišla tudi v Dražgoše. Vas je napadla nemška vojska, ki je ubila Gabrijelova brata.

Pokojni Gabriel Prevc 1923 - 2010
Pokojni Gabriel Prevc 1923 - 2010 © Stanislav Cikanek
Po vojni se je zaposlil na Koroškem v samostanu Hochosterlitz in nato je delal za angleško vojsko v Krivi Vrbi ob Vrbskem jezeru. Preko Rdečega križa mu je uspelo najti svojega brata Janeza, ki je takrat že živel v Angliji. Gabrijel je tja emigriral leta 1948. Tri leta je delal v bolnišnici Stoke Mandeville Hospital, kot je to določila britanska vlada. Končno se je preseli v London in tukaj delal v svojem poklicu pohištvenega mizarja.

V Londonu je srečal svojo kasnejšo ženo Katharino Zloebl. Poročila sta se 16. februarja 1963. Rodila sta jima hčerka Nicola Gabriella (1963) in sin Michael Andrew (1967). Gabrijel je vse do 1987, ko se je upokojil, delal za občino Camden Council. Sicer pa je bil vedno zelo dejaven človek in ga tudi upokojitev ni pri tem upočasnila. Nadaljeval je z mizarskimi deli za svoje sosede in prijatelje vse do nekaj let nazaj. Vsak dan je šel na sprehod, če drugače ni bilo mogoče vsaj v svoji bližini, dostikrat pa vse preko velikega gozda Hamstead Heath. Vse do nekaj mesecev pred smrtjo je delal sprehode dolge dobre tri kilometre.

Znal je tudi uživati svojo upokojitev s pogostimi potovanji. Obiskal je svojega sina v severno-zahodnem delu Združenih državah. Bil je v New Yorku, v Washingtonu in drugod. Večkrat je tudi obiskal svoj dom v Sloveniji in kraje kot so Bled, Dubrovnik in prav tako tudi Pariz. Redno je hodil k bogoslužju v slovensko kapelo na Ovalu, kjer je župnik oče Stanislav. Tam je vzdrževal in utrjeval svojo vero in se obenem družil s svojimi rojaki Slovenci, ki so v London prišli po 2. svetovni vojni. To je bil zelo pomemben del Gabrijelovega življenja, saj je na ta način tudi vzdrževal stik s svojo rodno domovino«.

Tako je sin Michael Andrew napisal o svojem očetu Gabrielu Prevcu. Hvaležni smo mu, ker je tudi v »Našem domu« rad pomagal, ko smo imeli različna mizarska dela – predvsem popravila. Dobri Bog naj mu bo bogat plačnik! Vsem njegovim domačim: ženi Katarini, hčerki Nicoli in sinu Michaelu ter vsem sorodnikom v Angliji in Sloveniji iskreno sožalje v svojem imenu in v imenu naše slovenske misije ter v imenu vseh tistih rojakov, ki so Gabrijela poznali. Naj se spočije v Bogu! Naše molitve ga bodo spremljale. Gospod naj mu da večni mir in pokoj – večna luč naj mu sveti.

Družina zbrana ob jaslicah kot jo vidi umetna inteligenca (photo: Chatgpt) Družina zbrana ob jaslicah kot jo vidi umetna inteligenca (photo: Chatgpt)

Takega večera mnogi narodi ne poznajo

Pred nami je prvi sveti večer. Podoben je drugim večerom, a vseeno je zelo drugačen. Je večer, ko se že veselimo jutrišnjega praznika – rojstva Jezusa Kristusa. Stara slovenska navada je, da nocoj ...

Papež pred svetimi vrati (photo: Vatican Media) Papež pred svetimi vrati (photo: Vatican Media)

To noč se zate odpirajo sveta vrata Božjega srca

Sveti oče Frančišek je na sveti večer, med posebnim obredom odprl sveta vrata Jubileja 2025. V procesiji so zatem navzoči v atriju bazilike sv. Petra, stopili skozi sveta vrata v baziliko sv. ...

Naš gost - Arif Polikarp Sulejmanovič (photo: ARO) Naš gost - Arif Polikarp Sulejmanovič (photo: ARO)

Drži me za roko, ko bom odhajala

Našega decembrskega gosta in letošnjega jubilanta, ki mu tako na videz kot po živahnosti duha zlahka prisodimo četrtino let manj, že od majhnih nog spremlja sprejemanje različnosti in Božjih ...

Matic Vidic (photo: Rok Mihevc) Matic Vidic (photo: Rok Mihevc)

Odpreti svojo "štalo" je najlepše darilo za božič

Četrta adventna sveča že gori, kar pomeni, da se božični čas počasi bliža. Z vsakim prižigom sveče v adventnem vencu, se vedno bolj zavedamo, da je božič tik pred vrati. Ta čas naj bi bil obdobje ...

Mateja Mazgan Senegačnik se je tudi letos udeležila projekta Spust Božičkov s pediatrije (photo: PixaBay) Mateja Mazgan Senegačnik se je tudi letos udeležila projekta Spust Božičkov s pediatrije (photo: PixaBay)

Ko v Božičkovi preobleki plezam po pediatriji

Mateja Mazgan Senegačnik je svetovna popotnica. Odmevni so bili njeni opisi potovanj z babico, zdaj pa ji lahko že nekaj let sledimo na blogu, kjer opisuje izlete in doživetja primerna za družine. ...