Oče

Komentar tedna | 30.04.2010, 14:50

1. maja goduje Sv. Jožef, Jezusov krušni oče. Danes pa praznuje rojstni dan moj oče. Je prav poseben oče, zato, ker je moj oče. Vesel sem, da ga imam in Bog daj, da bi ga še dolgo imel, tako kot mamo.

Da bi se lahko vračal k njima po nasvet, zelenjavo ali pa kar tako – na obisk. Če bo potrebno jima bom, če bosta onemogla tudi pomagal in na ta način vrnil vsaj nekaj malega, kar sta mi onadva dala od ranega otroštva do danes.

Danes nekateri hočejo, da nekateri otroci ne bi imeli očeta, da drugi otroci ne bi imeli mame. Hočejo, da bi eni otroci imeli dva očeta, drugi otroci pa dve mami.

In zakaj hočejo otroke prikrajšati za očeta ali za mamo? Samo zaradi svoje spolnosti. Ali je otrok kaj kriv za to, če nekateri moški ne marajo žensk in nekatere ženske ne marajo moških? Ali je prav, da bi bil otrok prikrajšan za mamo ali očeta, zaradi spolnosti enega od njiju? Ne, ni prav.

Spolna usmerjenost je ena od osebnih okoliščin, pravijo pravniki. Ena od tistih osebnih okoliščin, zaradi katere noben človek ne sme biti diskriminiran oz. prikrajšan za pravice. Se strinjam. Noben otrok ne sme biti prikrajšan za pravico do mame in očeta zaradi spolne usmerjenosti svoje mame, očeta ali posvojiteljev.

Naslednji teden, v torek 4. maja se bo v Državnem zboru nadaljeval zakonodajni postopek spornega predloga Družinskega zakonika in sicer v drugem branju na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Žal ta seja še preden se je sploh začela že dviga prah. Predsednica odbora, dr. Andreja Črnak Meglič, poslanka Socialnih demokratov, je namreč na sejo povabila precej več tistih, ki podpirajo sporni predlog Družinskega zakonika, kot pa tistih, ki mu nasprotujejo in to kljub temu, da okoli 80% ljudi predlogu nasprotuje. Vse očitno z namenom, da se v Državnem zboru ne bi preveč glasno slišali argumenti za otrokovo pravico do mame in očeta. Predsednico odbora smo že večkrat prosili, da naj vendarle povabi vse, ki bi želeli sodelovati na seji, saj je to edina možnost, da strokovna in laična javnost v zakonodajnem postopku pove svoje mnenje. Če bo obveljala nedemokratična trda roka predsednice odbora, bodo tako pred vrati Državnega zbora ta dan ostali med drugimi: Bogdan Žorž, Dani Siter, Roman Vodeb, Peter Štrbenk, Miran Hergula, Ivan Kukar itn. pa tudi Ljudmila Novak, predsednica Nove Slovenije in Ivan Oman, starosta slovenske demokratizacije in moralna avtoriteta, ki bi tudi želel poslankam in poslancem spregovoriti o družini. V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok nam je hudo, da se hkrati s tem, ko se v Državnem zboru tepta družino, tepta tudi demokracijo, zato bomo naredili vse kar je v naši moči, da bi vendarle dosegli spoštovanje demokratičnih standardov v našem parlamentu. Prenos seje odbora lahko spremljate v torek 4. maja od 14.00 ure naprej na tretjem programu Televizije Slovenija.

Morda še dva stavka o uporu, ki v podobi dveh praznikov zaznamuje ta teden. Med Slovenci je bil upor proti zatiranju in krivičnim elitam vrednota. Pokažimo pristni duh uporništva ob Družinskem zakoniku tako, da se upremo politični in medijski eliti, ki nas hoče prepričati, da smo nestrpni in to zgolj zato, ker nam očetovstvo in materinstvo veliko pomenita.

Ob razpravah o predlogu Družinskega zakonika se žal veliko, po mojem veliko preveč, pogovarjamo o homoseksualcih. Kot, da bi bil to zakon, namenjen njim. Pa ni. Družinski zakonik je namenjen vsem nam, zato bi se morali sedaj pogovarjati o resničnih problemih naših družin. In eden od resničnih problemov naših družin je med drugim tudi to, da imajo mnogi naši otroci veliko premalo od svojih mater in očetov. Mnogi naši otroci namreč čez dan marsikdaj komaj vidijo mamo ali očeta, če sploh imajo to srečo. Mnogi očetje smo zelo veliko zdoma, marsikdaj so tudi mame veliko zdoma, tako, da mnoge otroke bolj kot starši marsikje vzgajajo stari starši, vrtec in šola. Vse pohvale si zaslužijo naši stari starši. Vendar to, da so oni dobri, kaj dobri, zlati, ne odvezuje nas staršev odgovornosti, da si za svoje otroke načrtno vsak dan jemljemo čimveč časa.

Otrok ima pravico do mame in očeta – to ne velja samo v primeru, ko se borimo, za to, da homoseksualci ne bi mogli posvajati otrok. To velja tudi za naše otroke. Se pravi naši otroci imajo pravico do nas, svojih mater in očetov. Naj nam bodo razprave ob predlogu Družinskega zakonika resničen izziv, da bomo pogledali tudi in predvsem nase in na svojo materinsko in očetovsko vlogo v družini. Da bomo videli, kaj lahko kot mama ali oče svojemu otroku več dam, pa ne v materialnem smislu, ampak samega sebe.

Če nam bodo sporni predlog Družinskega zakonika in razprave okoli njega pomenile spodbudo za naše kvalitetnejše družinsko življenje, da bomo boljši mame in očetje, potem je slab predlog Družinskega zakonika, vendarle naredil nekaj dobrega. In bomo potem, ko bo umaknjen ali zavrnjen v parlamentu ali pa ga bomo zavrnili na referendumu, lahko rekli: ta čas ni bil vržen stran.

Tako kot upam, da lahko danes moj oče reče, da čas, ki sta ga z mamo namenila meni, kljub temu, da je bilo dostikrat težko, ni bil vržen stran.

Vse najboljše in hvala ati.