Lidija Čop
Strmoglavljenje gradbeništva
Komentarji
Lani je gradbeništvo po nekaj letih izjemno visoke rasti, ki je bila leta 2008 celo najvišja v Evropski uniji, dobesedno strmoglavilo z največjo možno hitrostjo in večini gradbenih podjetij povzročilo velike težave v poslovanju.
Prve opaznejše znake zmanjševanja gradbene aktivnosti so gradbena podjetja zaznala novembra 2008, nato pa je bilo iz meseca v mesec slabše. Kljub temu je bilo leto 2008 za gradbenike zaradi izjemnim prvih deset mesecev rekordno, saj je vrednost opravljenih del presegla 3,5 milijarde evrov, lani pa se je po nekaterih ocenah zmanjšala na 2,8 milijarde evrov.
Zmanjševati pa se je začelo tudi število zaposlenih. Od oktobra 2008 do decembra lani je gradbena podjetja moralo zapustiti nekaj manj kot 9000 delavcev, večinoma tujcev, ki so delali na podlagi delovnih dovoljenj. V gradbeništvu je trenutno glede na precej zmanjšan obseg dela četrtina do tretjina zaposlenih preveč.
Ekonomisti in analitiki ugotavljajo, da se slovensko gradbeništvo še nekaj let ne bo izkopalo iz težav. Povsem jasno je in tudi v nekaterih gradbenih podjetjih se tega zavedajo, da za vse težave ni kriva le kriza, temveč so k težavam precej pripomogli tudi sami. V najboljših časih gradbeništva v letih 2006 in 2007 in začetku leta 2008, ko so vsi imeli dovolj ali preveč dela, niso ustvarili zalog za poznejša leta. Lani so bili zato vsi postavljeni na realna tla. Pri marsikaterem podjetju je šlo tudi za napačne poslovne odločitve vodstev, ki jih je konjunktura povsem prevzela, za prevelika tveganja s prevzemanjem projektov po prenizkih cenah, za zadolževanje čez vse meje in za trošenje energije z privatizacijo podjetij.
Konkurenčni boj v gradbeništvu je zelo oster, saj so investitorji izjemno previdni pri novih investicijah. Poleg tega investitorji od gradbenih podjetij pričakujejo veliko prožnost pri sprejemanju raznih načinov plačevanja opravljenih del. Poslovno okolje, v katerem letos delujejo gradbena podjetja, je torej v znamenju popolne negotovosti, tudi zato, ker še ni slišati napovedi o skorajšnjem izboljšanju razmer. Znan je celo podatek, da se bo naložbena dejavnost letos zmanjšala kar za 15 odstotkov, zato je vprašljivo preživetje prenekaterega gradbenega podjetja. Poslovanje v zdajšnjih razmerah je torej zelo zahtevno in terja od vseh, ki sodelujejo v gradbeni verigi, veliko energije, potrpežljivosti, predvsem pa iznajdljivosti.
Največje težave pa gradbena podjetja ne doživljajo le zaradi pomanjkanja dela v vseh sektorjih gradbeništva in hude konkurence za vsak projekt, ampak tudi zaradi likvidnostnih težav, s katerimi se srečuje večina podjetij. Ekonomisti so prepričani da se bo slovensko gradbeništvo v nekaj letih moralo konsolidirati, saj je trenutno gradbenih podjetij preveč. Po drugi strani se bo moralo slovensko gradbeništvo tesneje povezovati pri uresničevanju večjih projektov v tujini. Naša podjetja so za samostojno nastopanje na tujih trgih namreč premajhna po številu zaposlenih in finančni moči.
Kriza pa v gradbeništvu ni prizadela le velika podjetja, pač pa tudi številne male podjetnike in obrtnike, ki večinoma delajo kot podizvajalci velikih podjetij. Cena njihovega dela se je zmanjšala za od 10 do 30 odstotkov, na plačilo za opravljeno delo pa čakajo tudi po 150 dni. Cene gradbenih del in zaključnih del v gradbeništvu so sicer upadle za 10 do 30 odstotkov, obseg dela pa se je zmanjšal od 30 do 40 odstotkov. Najbolj krizni so bili zadnji trije meseci lanskega leta, nič bolje pa ne kaže niti prvim mesecem letošnjega leta.
Analitiki in poznavalci razmer danes kar tekmujejo v napovedih o datumu popravila »gradbeniškega letala«, za katerega pa po silovitem trčenju tudi največji optimisti nimajo dobrih obetov. Napovedovati o ponovnem vzletu pa si zaenkrat ne opogumi še nihče. Sicer pa ni pogumen tisti, ki se loti napovedi, pa čeprav samo z namenom, da pomiri prizadete, pač pa je pogumen tisti, ki v teh razmerah zna in uspe preživeti.
