Evropskim letalskim prevoznikom ni do smeha

| 21.04.2010, 16:19

Po slabem tednu dni kaosa v evropskem letalskem prometu se razmere počasi le izboljšujejo. Potem ko so številna letališča stare celine zaradi izbruha vulkana na Islandiji in oblaka vulkanskega pepela odpovedala skoraj 95 tisoč poletov, so po šestih dneh le začela odpirati svoje zračne prostore. A trajalo bo še nekaj časa, da se bodo domov vrnili vsi potniki, ki so bili zaradi pojava, lahko bi mu rekli posebno presenečenje, prisiljeni podaljšati počitnice.

Ko je sredi marca ob petem največjem islandskem ledeniku izbruhnil vulkan, si je verjetno le malo kdo predstavljal, kakšne težave lahko povzroči in kakšen je lahko njegov vpliv, ne samo na otok gejzirjev in slapov, ampak tudi širše. Nazadnje je pokazal zobe pred slabimi 200 leti. Območje na jugu Islandije, kjer vulkan razgraja, je sicer redko poseljeno, ob izbruhu pa so znanstveniki opozarjali predvsem na poplave, do katerih bi lahko prišlo zaradi taljenja ledu. A izkazalo se je, da je vulkanski prah tisti, ki lahko povzroči več nevšečnosti. Začel se je namreč širiti med šest in 11 kilometrov v zrak. Ker vsebuje majhne delce stekla in upepeljenega kamenja, bi lahko resno poškodoval letalske motorje in zunanjost letal, poleg tega pa slabša vidljivost. Potem ko se je razširil nad severom Evrope in so svoj zračni prostor, poleg Islandije, seveda, med drugim zaprle Velika Britanija, Irska, Belgija, Norveška, Danska, Švedska, Nizozemska in Finska, so ga neugodni vetrovi nosili proti osrednji Evropi, zato je letalski promet zamrl ali pa je bil močno okrnjen še v Nemčiji, Franciji, Avstriji, Sloveniji ter na Poljskem, Češkem, Slovaškem in severu Italije. Poleg popolnega zloma evropskega zračnega prometa je bil šest dni močno oviran čezatlantski promet, polete na večino svojih evropskih destinacij pa so prav tako odpovedale ali preložile azijske letalske družbe.

Ni šlo za zapoznelo prvoaprilsko šalo

Na letališčih so ostali ujeti mnogi potniki. Kar težko je bilo verjeti, da letala ne pristajajo in vzletajo zaradi oblaka vulkanskega pepela. Marsikdo je bil prepričan, da gre za zapoznelo prvoaprilsko šalo. Prav nič smešnega v danem položaju niso videli letalski prevozniki, ki so bili najbolj neposredna žrtev tega redkega pojava. Po tednu dni brez prihodkov, ko so bila letala prisiljena ostati na trdnih tleh, so izgubile skoraj 2 milijardi dolarjev. Tako ocenjujejo v Mednarodnem združenju letalskih prevoznikov (IATA). Dodajajo še, da so na vrhuncu kaosa, ki je bil konec tedna, izgubljali celo po 400 milijonov dolarjev dnevno. V določenem trenutku je zaprtje zračnega prostora zaradi vulkanskega pepela prizadelo 29 odstotkov globalnega letalstva in več kot milijon potnikov dnevno. Letalsko industrijo, ki je v finančnih težavah že zaradi gospodarske krize, je torej oblak vulkanskega pepela pahnil še globlje, zato so številne družbe zaprosile za pomoč. Kot opozarjajo v prej omenjenem združenju, zaradi pomanjkanja gotovine več kot petim srednje velikim in manjšim letalskim prevoznikom grozi bankrot. Obseg nastale krize zaradi vulkanskega pepela je po mnenju nekaterih zasenčil razmere po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001, ko je bil zračni prostor zaprt tri dni.

Vpliv na gospodarstvo stare celine je minimalen

Priložnost za zaslužek se je medtem ponudila drugim prevoznikom. Velika Britanija je bila med najbolj izoliranimi državami, zato se je zgodilo, da so bili razprodani vlaki, ki Otok v predoru pod Rokavskim prelivom povezujejo s celinsko Evropo, prav tako se je marsikdo odločil za trajekt.

Ali lahko dogajanje zadnjih dni vpliva na turizem, se je verjetno spraševalo kar nekaj držav, za katere ta predstavlja pomemben vir zaslužka. A strokovnjaki opozarjajo, da bodo posledice verjetno relativno majhne, saj trenutno v Evropi ni vrhunec turistične sezone. Ob tem dodajajo, da četudi bodo del prihodka izgubile potovalne agencije, ker niso mogle izpeljati določenih programov, bodo potniki, ki so nehote obtičali na poti domov, prisiljeni porabiti več denarja, kar bo izravnalo nekaj izgube.

Ker je mednarodna trgovina odvisna predvsem od cestnega, železniškega in pomorskega prometa, je težave ob potovanju oblaka vulkanskega pepela nad Evropo niso močno prizadele. Izgubo bodo zabeležila le podjetja, ki trgujejo s pokvarljivim blagom, na primer s hrano in cvetjem. Prepoved poletov so občutili tudi nekateri poslovneži, saj so morali odpovedati sestanke, zamujala pa je tudi zračna pošta. Zaprtje evropskega zračnega prostora je sicer res prizadelo gospodarstvo, a minimalno.

Lahko severno Evropo ogrozi izbruh drugega islandskega vulkana?

Ledeniški vulkan se medtem umirja. Količina izbruhanega pepela se namreč zmanjšuje. Povečujejo se količine izbruhane lave in pare, kar pa ne pomeni nevarnosti za letalski promet. A za prihodnje dni ni mogoče z veliko verjetnostjo napovedati, da se to ne utegne spremeniti. Na Islandiji strokovnjaki zdaj z zaskrbljenostjo opazujejo tudi bližnji, še desetkrat večji vulkan, katerega izbruh bi lahko ponesel še več pepela v ozračje, vendar do zdaj niso ugotovili nobenega delovanja. Vpliv njegovega morebitnega izbruha na severno Evropo bo sicer odvisen predvsem od vetrov v tistem trenutku.