Dim in prah nad vulkanom pokojninske reforme

Komentarji | 19.04.2010, 14:45

Že lep čas se dviguje veliko prahu in dima iz vulkana, ki se imenuje slovenska pokojninska reforma. Ljudje mrzlično zbirajo informacije in podatke ter preračunavajo, kako novela novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vpliva na čas upokojitve in višino pokojnine.

Ne glede na to, kakšen konec bo doživela pokojninska reforma, ki je po mnenju vseh vpletenih nujno potrebna, pa se zastavlja vprašanje, ali bo sploh kdo zadovoljen z razpletom. Kot vse kaže, odgovora ne poznajo niti snovalci reforme, ki se trudijo, da bi dosegli cilj povišanja upokojitvene starosti. Negativni demografski trendi ostajajo, pokojninska blagajna pa je vse bolj prazna. Pravi poraženci novega pokojninskega zakona so tisti, ki bi se po starem zakonu z upoštevanjem časovnih bonusov za otroke ali dodane dobe za študij in vojaški rok lahko upokojili v naslednjih nekaj letih, od 2011 do 2014. Za nekatere med njimi bo ukinitev bonusov z začetkom prihodnjega leta pomenila odložitev upokojitve tudi za pet let.

Če novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ocenjujemo z vidika vzdržnosti pokojninske blagajne, se večina ekonomistov strinja, da gre glavnina rešitev v pravo smer. Zaradi neugodnih, predvsem demografskih trendov, je že pokojninska reforma iz leta 1999, za katero podatki kažejo, da je bila ena najuspešnejših reform, ob drugih ukrepih, kot so bili podaljšanje upokojitvene starosti, podaljšanje obračunskega obdobja za izračun pokojnine, sprememba razmerja med povprečno pokojnino in povprečno plačo, ter sprememba načina usklajevanja pokojnin, znatno podaljšala tudi upokojitveno starost. Posledično se je delež pokojninskih izdatkov v bruto domačem proizvodu v letih 1999 do 2010 zmanjšal z dobrih 11 odstotkov na 10,76 odstotka. Povprečna starost ob začetku prejemanja pokojnine se je zvišala z 52 let na 58 let za ženske in z 56 let na mesec dni manj kot 61 let za moške.

Ena najpomembnejših ključnih in odmevnih sprememb nove pokojninske reforme bo polna pokojninska doba, ki se bo za ženske povišala na 63, za moške pa na 65 let ob izpolnjenem pogoju, da imajo oboji najmanj 15 let zavarovalne dobe. Minimalna starost za oba spola bo po novem 60 let, pri čemer na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje posebej poudarjajo olajšave za zavarovance, ki so stopili v obvezno zavarovanje pred 20 letom starosti in bodo pridobili pravico do starostne pokojnine takoj, ko dopolnijo starost 60 let in 44 let pokojninske dobe za moške, oziroma 58 let in 42 let pokojninske dobe za ženske. Novost predloga novega zakona je tudi možnost, da bodo delavci ki bodo izpolnili minimalne pogoje za upokojitev, lahko ostali v rednem delovnem razmerju in do polne upokojitve prejemali 20 odstotkov pokojnine, ali pa se jim bo pokojnina povečala za 0,3 odstotka za vsak mesec do polne upokojitve. Ob tem se zastavlja vprašanje finančne upravičenosti teh bonusov. Že obstoječi sistem ima namreč vpeljane rešitve pribitkov in odbitkov, vendar so oboji glede na finančni učinek prenizki, če gledamo z vidika pričakovane življenjske dobe. Tako prave spodbude za podaljševanje delovne dobe aktivnosti ni, prav tako kot ni pravih negativnih posledic z prehitro upokojevanje.

Kakorkoli že, pokojnina je v osnovi lastninska pravica, zato mora biti po mnenju snovalcev novele in ekonomistov vzpostavljena čim močnejša povezava med vplačanimi prispevki in izplačanimi pokojninami. To še zdaleč ni miloščina države, zato je treba podpreti predlog delovne skupine o podaljšanju obračunskega obdobja za obračun pokojnine z 18 na 34 let, saj slednje onemogoča špekulacije, utrjuje povezavo med prispevki in pokojnino ter zmanjšuje stopnjo prerazdelitve znotraj dokladnega sistem.

Seveda zaradi gospodarske krize zamisli o podaljšanju delovne dobe nimajo ustreznega odmeva, čeprav si v takšnih razmerah vsi laže predstavljamo, da bo vedno več ljudi prisiljenih ostati v zaposlitvi dlje kot samo do prvega izpolnjenega upokojitvenega pogoja. Večina držav Evropske petnajsterice, ki ima problematično starostno strukturo, že ima vpeljano višjo upokojitveno starost, kot jo bomo v Sloveniji dosegli šele čez nekaj let. Če država svojim državljanom za zgled večkrat ponuja skandinavskega delavca, ki dela najdlje v Evropi, ne bi bil nič narobe, da se v te države še v marsičem drugem ozre tudi sama.

Vukan še vedno dviga ogromno prahu, a lahko smo »pomirjeni«, saj ga z vsemi silami pritiskajo ob tla prav sindikati, ki so se že nemalokrat izkazali za »heroje« slovenskega delavstva. Prav danes se namreč začenja niz sestankov med predstavniki vlade, sindikatov in delodajalcev, na katerih bo tekel dialog o pokojninski reformi. Če ne bo rezultatov, bo vlada 27. maja sprejela zakonodajne podlage za reformo. Sindikati zahtevajo socialni dialog, v nasprotnem primeru napovedujejo stopnjevanje socialnih aktivnosti, pri čemer omenjajo tudi »izbruhe pomožnih vulkanov« - referendum in vsesplošne stavke.

Sprejemamo lahko le še stave, komu bo ta vulkanski dim najbolj koristil?!