Poljska po drugi katinski tragediji na preizkusu

Svet | 16.04.2010, 14:59

Poljska žaluje. Pravzaprav je v šoku, saj je, kot je bilo slišati iz ust nekdanjega predsednika Lecha Walense, drugič v svoji zgodovini izgubila del nacionalne elite.

V strmoglavljenju letala blizu ruskega Smolenska je umrl poljski prvi par, predsednik Lech Kaczynski in njegova soproga Marija, z njima pa tudi večina najvišjih predstavnikov poljskega vojaškega vrha, vodja državne varnostne službe, guverner narodne banke, trije podpredsedniki parlamenta, več škofov in nekaj aktualnih poslancev. Skupaj je v letalski nesreči življenje izgubilo 96 ljudi. Kaczynski je bil z državno delegacijo na poti proti Katinskemu gozdu, kjer bi morala biti spominska slovesnost ob 70. obletnici pokola več kot 20 tisoč najvišjih poljskih oficirjev in intelektualcev. Letalo, s katerim so potovali, je strmoglavilo v bližini letališke steze, nihče od potnikov in članov posadke pa pravzaprav ni imel nikakršnih možnosti za preživetje.

Kaj je povzročilo letalsko nesrečo?

Številni mediji so se na široko razpisali o tem, kaj bi lahko botrovalo novi katinski tragediji. Možnim vzrokom, kot so slabo vreme, napaka pilota in okvara letala, so se pridružila še ugibanja o nerazumevanju rusko govoreče kontrole letenja v Smolensku in domnevnem vztrajanju poljskega predsednika pri tem, da pilot kljub megli pristane na tamkajšnjem letališču. Javnost se tudi sprašuje, zakaj je z enim letalom skupaj letelo toliko ljudi, ki so odgovorni za delovanje države.

Kdo je bil Lech Kacynski?

Za predsednika Poljske je bil izvoljen decembra 2005. Javnost ga je sicer najprej spoznala kot filmskega igralca, saj je pri trinajstih letih skupaj z bratom dvojčkom Jaroslawom igral v mladinskem filmu z naslovom „O tistih dveh, ki sta ukradla mesec“. Dvojčka Kacynski sta se rodila 18. junija 1949 v Varšavi. Med drugo svetovno vojno so njuni starši sodelovali v varšavskem uporu proti nemški zasedbi, sam Lech pa je bil dejaven podpornik in sodelavec voditelja poljskega sindikalnega gibanja Solidarnost, že omenjenega Walese, ki se je uprlo poljskemu komunističnemu režimu. Brata Kacynski sta pred vstopom v politiko študirala pravo in leta 2001 ustanovila desno usmerjeno stranko Zakon in pravičnost, ki je v ospredje postavljala nacionalne vrednote in opozarjala na nevarnost, ki bi lahko Poljski grozila iz Berlina in Moskve. Obenem se je zavzemala za tesno sodelovanje z ZDA. Politični vzpon Lecha Kacynskega se je začel leta 2000, ko je prevzel položaj ministra za pravosodje, nato je bil župan Varšave, decembra 2005 pa je bil izvoljen za naslednika dotedanjega predsednika države Aleksandra Kwasniewskega. Manj kot leto dni po njegovi izvolitvi je bil za predsednika vlade imenovan njegov brat Jaroslaw. Dvojčka Kacynski sta se na oblast povzpela z obljubo uspešne države, boja proti korupciji in dediščini komunizma, veliko pozornosti pa sta namenjala tudi religiji. Med kolegi v Evropi sta veljala za evroskeptika in zagrizena borca za pravice Poljske. Odločno sta nasprotovala širši integraciji Evropske unije, ki sta jo videla predvsem kot gospodarsko povezavo, in stalno opozarjala pred nevarnostjo dominacije starejših članic nad ostalimi. Najbolj očitno je to prišlo do izraza med sprejemanjem Lizbonske pogodbe.

Spremembe na Poljskem bo najbolj občutila Evropa

Prav zato so politični analitiki prepričani, da se bo sprememba po smrti Lecha Kacynskega precej bolj kot na domačem parketu poznala na mednarodni ravni. Osebni prijatelj pokojnega Kaczynskega je bil namreč še en znani evroskeptik, češki predsednik Vaclav Klaus, ki je zdaj izgubil svojega največjega zaveznika v boju proti poskusom federalizacije Evropske unije.

Čeprav je Poljska prestala hudo preizkušnjo, po mnenju strokovnjakov na notranjepolitičnem področju do večjih pretresov ne bi smelo priti. Zdi se, da kljub veliki žalosti, v katero se je zavil ta izredno čustven narod, življenje teče dalje po ustaljenih tirih, saj so položaje umrlih funkcionarjev avtomatično zasedli njihovi namestniki. Poljska družba, ki je bila politično močno razdeljena, je po tragediji videti složna, a to se lahko kmalu spremeni. Takoj po koncu žalovanja se bo namreč vnel boj za nasledstvo Kaczynskega. Predsedniške volitve, ki so bile sicer razpisane za letošnji oktober, se bodo zgodile že junija. Na jesenskih bi Kaczynski verjetno izgubil bitko s predsednikom parlamenta Bronislawom Komorowskim, ki je zdaj začasni predsednik, morda pa tudi s kakšnim drugim protikandidatom. Država se namreč sooča s precej težavami. Pogosto je prihajalo tudi do političnih konfliktov med Kaczynskim in premierjem Donaldom Tuskom, ki so se odražali v predsednikovih vetih na reformne zakone, ki sta jih sprejela parlament in vlada.

A to je v teh dneh pozabljeno. Lech Kaczynski je po smrti postal celo ikona, kar dokazujejo množice pred predsedniško palačo v poljski prestolnici, ki se želijo posloviti od njega. Zato ne bi bilo presenečenje, če bo zdaj predsedniško kandidaturo objavil njegov brat in poskušal nadaljevati njegovo pot. A vse to so ugibanja. Jasno je le, da bodo predčasne volitve prvi resen preizkus za poljsko demokracijo po drugi katinski tragediji.