12. slovenski koncert v Geelongu
Matjaž Merljak
V slovenskem klubu Ivana Cankarja v Geelongu, 90 kilometrov oddaljenem od Melbourna, je 6. in 7. marca 2010 potekal 12. slovenski festival. Vsako drugo leto poteka v enem od slovenskih društev.
Geslo letošnjega leta je SLOVENCI POD JUŽNIM KRIŽEM! Ker se to slavje ponavlja vsaki dve leti in izmenično po slov. klubih, je bilo letošnje dvodnevno slavje izbrano v najbolj oddaljenem slov. klubu 90km iz Melbourne v slov. klubu »Ivana Cankarja« Geelong. Rečenih je bilo kar nekaj besedi, morda najstarejšim slovenskem klubu, pa so člani SD Melbourne potrdili drugače. Prvi so se uradno zapisali člani SD Melbourne, šele nato so storili slednji. Vsem pa se je že odpisalo 55 let, kar lepa življenjska doba. Z vsem ponosom pa lahko zapišem, da so to pionirji na tem delu sveta, prva generacija slovenskega rojaka-pod južnim križem.
Sobotno slavje se vedno prične ob 10. uri s sveto mašo, ki jo je tudi letos daroval naš pater Ciril Božič iz Verskega in kulturnega središča v Kewju. Dvorana in oder sta bila temu primerno okrašena, do zadnjega stola zasedena povabljenih gostov, gostov iz Slovenije- Okteta Castrum iz Ajdovščine in tria –»Mi trije« iz Dolenjske, članov in prijateljev. Pater Ciril je najprej lepo pozdravil vse navzoče, spregovoril o pomembnosti srečanja vsaki dve leti in poudaril spoštovanje do članov, kateri so darovali svoj čas pri ustvarjanju in takratnemu začetnem delu, še vse do danes. Ni težko prezreti leta, ki so se nam v tem času nakopičila, zdravje veliki večini še kar dobro služi, moči pa vidno pešajo. Srečanja in druženja takih in podobnih prireditev so zato še tem bolj vabljiva. Po končani sv. maši smo se pripravili na kulturni program.
Zadoneli sta slovenska in avstralska himna, sledili govori: predsednik društva g. Jože Ramuta se je zahvalil vsem za obisk, nanizal delovanje društva in zaskrbljujočo bodočnost. Na oder je povabil predsednika Slovenskih Organizacij v Vic. g. Stanka Penca, kateri je na kratko opisal zgodovino 12. slov. festivala ali 24 let medsebojnega društvenega sodelovanja v Viktoriji, spregovorili so še gostje obeh političnih strank in tudi namestnik župana mesta Geelong, druga generacija slovenskega rojaka družine Kontelj- Srečko Kontelj. Glavna tema govorov se je vrtela o medsebojnem sodelovanju ne samo slovenskih društvih temveč še malo dlje, sodelovanja z ostalimi etničnimi skupinami širom Viktorije. Vrata slov. društev naj se odpro še v to smer, tesnejšega medsebojnega sodelovanja med narodi z isto temo kot slovenska skupnost. Na odru se je prvič predstavila in spregovorila začasna odpravnica poslov v Canberry ga. Mojca Nemec Van Gorp. Gospod Alfred Brežnik-častni Generalni Konzul RS za NSW-Sydney- pa je uradno odprl 12. slovenski festival.
Kulturni program je bil sestavljen iz deklamacij različnih avtorjev, nastopali so domači pevski zbori in posebna atrakcija festivala pa so bili pevski zbor-okteta Castrum iz Ajdovščine in trio«Mi trije iz Dolenjske, ki so bili za to priložnost povabljeni iz Slovenije, nastopali so tudi plesalci mladinske folklorne skupine »Iskra« z gorenjskimi in prekmurskimi plesi in drugi. Za zaključek se je oglasila pesem- I still call Australia Home, ki jo je zapela Ana Tegelj. Čez dve leti pa se spet srečamo na SD Planica, srečno do takrat, so bile besede organizatorja in koordinatorja g. Petra Mandelja OAM-JP.
Po kulturnem programu je sledilo kosilo in popoldanski ogled razstave slikarskih in ročnih del, prikaz delovanja slovenskih društev, balinarsko tekmovanje in zvečer ples ob zvokih ansambla "Mi trije" iz Slovenije. Bilo je neverjetno veselje in za mnoge nepozabno srečanje z gosti iz domovine.
Nedelja: nadaljevanje športnih tekmovanj, zaključek razstave slikarskih in ročnih del - pokaži kaj znaš - glasba, beseda in petje, ocenjevalo se je pecivo, ki so ga ženske prinesle za to priložnost, žrebanje srečelova in razglasitev zmagovalcev športnih iger.
Gostje okteta« Castrum in tria-Mi trije« so bili gostje tudi po vseh slovenskih društvih in zapeli so tudi pri nedeljski sv. maši v Kewju. Za seboj so pustili nepozabna srečanja s prijatelji pa tudi drugi smo bili deležni prijazne besede in srčnega stiska roke, kar pomeni- ostali bomo prijatelji do naslednjega srečanja doma ali morda celo nazaj v Avstraliji. Zaželeli smo jim srečno vrnitev nazaj domov, mi pa nadaljujemo z našim delom.
