Blaž LesnikBlaž Lesnik
Miha MočnikMiha Močnik
Alen SalihovićAlen Salihović

Nadškofija Ljubljana: Razveseljivo število Župnijskih Karitas, a želja po dodatnih

Cerkev na Slovenskem | 19.03.2010, 15:28 Petra Stopar

Škofijska Karitas Ljubljana je v letu 2009 skupaj z mrežo župnijskih Karitas uspešno opravljala svoje poslanstvo, ugotavljajo v poročilu, ki ga bodo obravnavali tudi na jutrišnjem letnem občnem zboru.

Delovanje Karitas v Nadškofiji Ljubljana temelji na prostovoljstvu. Povečana stiska, s katero so se srečevali, je privabila nove prostovoljce.

Lani je 3.183 prostovoljcev opravilo 136.611 delovnih ur. Poleg materialne pomoči so ljudem skušali nuditi tudi oporo, razumevanje in občutek, da v nastalih okoliščinah niso ostali sami. Vrednost razdeljene pomoči je v preteklem letu znašala kar 2.325.886 evrov. V znesku ni upoštevana vrednost razdeljenih oblačil (samo iz skladišča na Hudovernikovi ulici 6 v Ljubljani so razdelili 103.891 kosov oblačil, obleko pa delijo tudi župnijske Karitas). Največji vir lanskih prihodkov so predstavljala zbrana sredstva na dobrodelnem koncertu Klic dobrote (več kot 147.572 evrov).

Direktor ŠK Ljubljana Tone Kompare o jutrišnjem občnem zboru v zborniku pojasnjuje, da so v ospredju voditelji Župnijskih Karitas s svojimi sodelavci in prostovoljci, „v veliko spodbudo nam je navzočnost in spodbudna beseda ordinarija, veseli smo tudi predstavnikov civilne družbe, drugih humanitarnih organizacij in predstavnikov oblasti. Samo če delamo z roko v roki in se zavedamo, da vsi in vsak na svoj način pomagamo h kvaliteti življenja in k odpravljanju težav, stisk in trpljenja, smo lahko zadovoljni, uspešni in potrjeni v svoji identiteti“, meni Kompare.

Ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres v uvodu v zbornik ŠK Ljubljana izraža veselje, da je v nadškofiji, ki šteje 233 teritorialnih župnij, 116 takih, ki imajo svojo Karitas. Kakih 70 župnij pa je še takih, kjer bi bilo po njegovem mnenju primerno in potrebno Karitas ustanoviti. Zato si želi in pričakuje, da se bo v prihodnosti število župnijskih Karitas in drugih podobnih dobrodelnih organizacij izdatno povečalo. „Dobrodelnost ni samo v tem, da nekomu nekaj damo. Dobrodelnost je notranja drža, je sočutje s trpečimi, pozornost in skrb. Vsakdo med nami naj ohrani odprte oči in čuteče srce za osebne in družinske stiske v našem okolju. Vse to povezujemo z našo molitvijo in oznanjevanjem. Oznanjevanje in bogoslužje porajata dobrodelnost, dobrodelnost pa krepi naše oznanjevanje. Naše versko življenje in pričevanje postaja še bolj verodostojno in naše bogoslužje naredi iskreno, pristno in Bogu všeč,“ piše nadškof Stres karitativnim delavcem.

In kakšne so želje za nadaljnje delo? Po ocenah Petra Kvaternika bo v prihodnje poleg konkretne pomoči verjetno še bolj potrebna pomoč s svetovanjem: „Tu se lahko poveže več ŽK in ustanovi svetovalno službo tako, da ena oseba občasno svetuje v različnih krajih ali pa se osredotočijo na večje centre. Preiti moramo k temu, da bomo ljudi usposabljali, da si bodo najprej znali sami pomagati, ne pa da jih navadimo, da vedno znova trkajo na naša vrata.“

Občni zbor Škofijske Karitas Ljubljana se začel 20. marca ob 9.00 s sv. mašo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval nadškof Stres. Srečanje se bo nadaljevalo v veliki avli Teološke fakultete, kjer bodo zbrane poleg direktorja Kompareta pozdravili tudi gostje, dr. Janez Juhant pa bo imel predavanje o človeku v stiski. Predstavili bodo poročila o delovanju v letu 2009, sklepni del pa bo namenjen pobudam in vprašanjem udeležencev.

Cerkev na Slovenskem, Sociala