Iz krize z internacionalizacijo
Komentarji | 01.02.2010, 14:50
Prisotnost zgolj na domačem trgu za mnoga podjetja ni več dovolj. Marsikdo poizkuša srečo tudi na tujih trgih. Nenehno spreminjanje okolja, hiter tehnološki napredek, spremenjena struktura trgov in vse večja konkurenca silijo podjetja k razmišljanju in realiziranju prodora na tuje trge oz. internacionalizacije.
Hiter napredek od podjetij zahteva nenehno prilagajanje, povečevanje učinkovitosti, zniževanje stroškov in iskanje novih priložnosti na domačih ter tujih trgih. Tako postaja internacionalizacija poslovanja tudi za večino majhnih podjetij nujna za preživetje.
Dejstvo je, da je naše gospodarstvo odvisno od izvoza, zato je internacionalizacija odločilnega pomena, saj Slovenija stremi k temu, da postane mednarodno konkurenčna. Pomembno je namreč, da se slovenska podjetja začnejo bolje uveljavljati v tujini in ozirati tudi po bolj oddaljenih in zahtevnih trgih. Slovenija je sicer močno izvozno usmerjena država, a vendar izvoz pri nas še vedno dosega premajhen delež bruto domačega proizvoda, in sicer nekaj manj kot 35 odstotkov. Naša slabost je tudi v tem, da večino izvoza – kar tri četrtine – realiziramo v radiu dobrih 1000 kilometrov. Malo dlje, pa kot kažejo podatki, si ne upamo. Kljub temu, da imamo 7.000 izvozno aktivnih gospodarskih subjektov, jih le 100 realizira več kot polovico celotnega izvoza in dobrih 800 več kot 80 odstotkov slovenskega izvoza. Po drugi strani pa je to lahko tudi priložnost, da pomagamo zagotoviti, da bodo tudi mikro in mala podjetja in storitveni sektor v Sloveniji bolj izvozno dejavni.
V številnih državah, ki so za našo državo zelo pomembni trgovinski partnerji, smo po mnenju gospodarstvenikov premalo prepoznavni. Cilj je, da na novih trgih nastopimo bolj organizirano, za kar pa nam še vedno primanjkuje informacij. Inovativnost, nove tržne niše in večja prebojnost slovenskega gospodarstva v smislu izdelčne odličnosti in manjše podrejenosti končnim kupcem so priložnosti, ki bodo, če jih bomo izkoristili, Slovenijo hitreje pripeljale na cilj nadpovprečno razvitega gospodarskega socialnega območja v Evropski uniji.
Zavedati pa se je treba ranljivosti slovenskih podjetij v tujini. Slovenija namreč ni velika država, slovenska podjetja v tujini navadno tudi niso veliki investitorji in zato nimajo ekonomske moči, da bi vplivali na organe tuje države. Povezovanje podjetij med seboj zato lahko pozitivno vpliva na nastopanje na tujih trgih. Če se podjetja, ki nastopajo na določenem trgu, povezujejo, je možnost za uspeh dosti večja.
Slovenija je glede na stopnjo inovativnosti Svetovnega gospodarskega foruma pod povprečjem Evropske unije. Najvišje dodane vrednosti vseh najbolj inovativnih držav danes ustvarjajo trije temeljni viri konkurenčnih prednosti. To so predvsem neotipljivi viri: blagovne znamke, procesne tehnologije in preobrazba vsega tega v nove raziskave in razvoj. Slovenija najbolj zaostaja v inovacijsko tehnološkem preboju ter v učinkovitosti in fleksibilnosti institucij, infrastrukture in trga dela. Bistven je torej inovativen preboj na vseh ravneh, ne le v tehnološkem smislu.
Ekonomisti v izvozu vidijo dva ključna izziva: diverzifikacijo trgov in pomoč podjetjem, da razmišljajo zunaj svojih okvirjev. Podjetjem je zato treba pomagati, da svoje cilje usmerijo na zrele trge, kjer so vidne priložnosti. Ekonomisti opozarjajo na dejstvo, da se slovensko gospodarstvo prepočasi reorganizira in prestrukturira in tudi zato izvozni trgi večinoma ostajajo isti. Sicer pa so naši izvozniki še vedno zelo vezani na trge JV Evrope, predvsem na območja nekdanje skupne države. Tako sta težišče slovenskega izvoza Evropska unija in zahodni Balkan. Nekateri gospodarstveniki menijo, da so Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska z vidika slovenskega gospodarstva premalo izkoriščene. Naš izvoz v te države je v obdobju od januarja do septembra 2009 znašal le 3,8 odstotka. To so sicer res zahtevni in oddaljeni trgi, ki od slovenskih podjetij zahtevajo tudi nekaj poguma, vendar primeri uspešnih praks potrjujejo, da je s pravo strategijo, pristopom in voljo ter seveda s finančnimi sredstvi mogoče tudi na teh zahtevni trgih dosegati uspešno poslovanje. Seveda pa pri internacionalizaciji podjetij pomembno vlogo igra tudi država s svojo diplomacijo in drugimi projekti ter organizacijami.
Kakorkoli že, v internacionalizaciji mnogi vidijo ne le način za preživetje pač pa način izhoda iz krize in nenazadnje način za bodoče uspešno poslovanje. V pomoč pri vstopanju na tuje trge in s tem brisanje meja obstaja veliko programov. Meje so menda zgolj in samo v naših glavah. Internacionalizacija pa mora postati naša konkurenčna prednost. Kar danes delamo odlično, bo jutri le še povprečno. Naj nas vodi misel enega naših uspešnih gospodarstvenikov: »Bodi moder v besedah in še modrejši v dejanjih.« Poleg tega potrebujemo še nekaj več odločnosti in samospoštovanja. To pa nekatera podjetja z internacionalizacijo že dokazujejo, in upamo, da sem jim pridruži še veliko drugih.
