Sv. trije kralji v Vatikanu | (foto: p. Robert Bahčič)
Papež: Sveti trije kralji odkrili novo obličje Boga
Svet | 06.01.2010, 14:37 Robert Božič
V sončnem rimskem dopoldnevu so baziliko sv. Petra v Vatikanu napolnili številni verniki, ki so na slovesni praznik Gospodovega razglašenja, hoteli hoteli pri evharistični daritvi ob papežu Benediktu XVI. Opoldne je nato sveti oče zbrano množico nagovoril z okna apostolske palače. Po molitvi angelovega čaščenja in blagoslovu je spomnil, da je današnji praznik hkrati misijonski dan otrok ter da ga otroci doživljajo pod geslom „otroci za otroke“.
Že leta 1950 je namreč s to pobudo začel papež Pij XII. in s tem pomagal v otrocih utrjevati odprto miselnost in spodbujati dejanja solidarnosti do njihovih vrstnikov, ki se nahajajo v pomanjkanju. Tako je papež Benedikt XVI. danes posebej pozdravil otroke z vseh celin. Imenoval jih je male misijonarje in jih opogumljal, naj bodo vedno Jezusove priče in oznanjevalci evangelija.
Trije Modri so bili zares modri, je v svojem opoldanskem nagovoru ugotavljal sveti oče. Preiskovali so zvezde in poznali so zgodovino narodov. Bili so znanstveniki v širšem pomenu besede. Opazovali so vesolje in ga imeli skorajda za veliko knjigo polno Božjih znamenj in njegovih sporočil človeku. Njihovo znanje pa je bilo hkrati odprto za nadaljnja razodetja in Božje klice, saj se niso sramovali prositi za pojasnila. Lahko bi rekli: „Sami bomo vse uredili, nikogar ne potrebujemo.“ Vendar bi se s tem, podobno kot je značilno za sodobno miselnost, ognili stiku med znanostjo in Božjo Besedo, je dejal sveti oče in nadalje dejal, da Modri dejansko prisluhnejo prerokbam in jih sprejmejo. In ko se napotijo proti Betlehemu, znova zagledajo zvezdo in ob tem odkrivajo popolno skladnost med človeškim raziskovanjem in Božjo resnico. Ta skladnost jih je napolnila z veseljem kot beremo v Svetem pismu. (prim. Mt 2,10). Višek svoje poti iskanja so Modri doživeli, ko so padli pred Deteto m na obraz in ga počastili. Lahko bi bili razočarani ali celo pohujšani. Dejansko pa so - kot pravi modreci -bili odprti za skrivnost, ki se kaže na presenetljiv način. S svojimi simboličnimi darovi so dokazali, da so v Jezusu prepoznali Kralja, Božjega Sina. In prav s tem dejanjem so se uresničile mesijanske prerokbe, ki napovedujejo počastitev Izraelovega Boga s strani drugih narodov.
Še ena podrobnost potrjuje edinost med razumom in vero, je v nadaljevanju dejal papež Benedikt XVI. Navedel je dejstvo, da so se Modri, „ker so bili v sanjah opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Herodu, po drugi poti vrnili v svojo deželo“ (Mt 2,12). Samoumevno bi bilo vrniti se v Jeruzalem, v Herodovo palačo in v tempelj ter poročati o svojem odkritju. Medtem pa Modri, ki za svojega vladarja izberejo tega Otroka, svoje odkritje ohranjajo v skritosti, podobno kot Marija in skladno z načinom ravnanja samega Boga. Tako kot so se pojavili, v tišini tudi izginejo zadovoljni, a hkrati spremenjeni po srečanju z Resnico. Odkrili so novo Božje obličje, novo kraljevo dostojanstvo, ki je dostojanstvo ljubezni.
Sveti oče je svoj nagovor sklenil z željo, naj nam Marija, ki je vzor prave modrosti, pomaga biti pristni iskalci Boga, zmožni živeti vedno v globokem sozvočju, ki obstoja med razumom in vero, med znanostjo in razodetjem.
Po molitvi angelovega čaščenja in blagoslovu je sveti oče voščil praznike Vzhodnim krščanskim Cerkvam, ki Božič obhajajo na jutrišnji dan. Zaželel jim je: Skrivnost luči naj bo vir veselja in miru za vsako družino in skupnost.
